(FOTO) Zgodovinska priložnost mariborske univerze: Z razvojno platformo po 200 evropskih milijonov

Univerza v Mariboru (UM) v novi evropski finančni perspektivi, ne nazadnje pa tudi v dodatnih nacionalnih in evropskih virih, ki bodo na voljo za okrevanje po epidemiji, vidi zgodovinsko priložnost za razvojni preboj vzhodne kohezijske regije. Razlike med vzhodom in zahodom države se namreč kljub poudarjanju enakomernega razvoja v preteklih perspektivah niso zmanjšale. Če je zahod države leta 2019 dosegel 105 odstotkov povprečja razvitosti EU, je bila to za vzhod 72 odstotkov.

"To je moment, ki našo državo zavezuje, da mora na vzhodu nekaj storiti," je prepričan Miralem Hadžiselimović, prorektor za infrastrukturo UM, ki je k problematiki aktivno pristopila tudi sama. Razvila je platformo za razvojni in inovacijski preboj vzhodne kohezijske regije Innovum, s katero gre po evropski denar in v okviru katere želi v Mariboru in drugih lokacijah vzhodne kohezije vzpostaviti tehnološki inovacijski center, ki bi podpiral znanstveno raziskovanje in razvoj inovacij v podporo gospodarstvu.

Regiji manjkata infrastruktura in inovacije

Preboj namreč ni mogoč brez razvoja in raziskav, saj prinašajo dodano vrednost, dvig konkurenčnosti podjetij in kvalitetna delovna mesta, a prav na tem področju je bila vzhodna kohezija doslej najbolj podhranjena (glej okvir). Gospodarstvo v manj razvitem delu države, pa tudi nasploh v Sloveniji, ima težavo, da ustvarja produkte z nizko dodano vrednostjo, ne vlaga v lasten razvoj in raziskave ter prešibko sodeluje z institucijami znanja.

"S platformo Innovum, ki smo jo modelirali zadnja tri leta, naslavljamo to, kar vzhodni regiji manjka, to je infrastruktura in inovacije. Uveljavljamo, kar je v razvitem svetu praksa, in to je, da se institucije znanja in končni produkti na trgu povezujejo, za kar se vzpostavljajo tehnološko-inovacijski centri," pojasni prorektor Hadžiselimović. Cilj platforme je tako simbiotično povezati univerzo, raziskovalne organizacije, gospodarstvo, podporne oziroma razvojne organizacije in lokalne skupnosti, spodbuditi naložbe za trajno rast in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, ki bi tu zadržala najbolj perspektiven kader.

​Gradijo jo na treh stebrih. Poleg javne raziskovalne infrastrukture, ki je po načelu odprtega dostopa na voljo tudi zainteresiranemu gospodarstvu, še na zagotavljanju raziskovalnega kadra in podpornega okolja. S slednjim želijo poskrbeti za prenos znanja v gospodarstvo, podporo podjetjem pri razvojnih in raziskovalnih aktivnostih ter prispevati k ustanavljanju visokotehnoloških zagonskih podjetij in delovnih mest.

Tehniški kampus z novo pešcono

Mariborska univerza ima finančno gledano najbolj ambiciozne cilje z infrastrukturo, ki jih v nadaljevanju tudi podrobneje predstavljamo. Njihovo uresničevanje bi stalo okoli 190 milijonov evrov, vključno z vzpostavitvijo podpornega okolja za gospodarstvo pa kar dobrih 206 milijonov evrov. Univerza bi rada obnavljala, dograjevala in gradila na novo, v pridobljene prostore pa integrirala vrhunsko raziskovalno opremo. Zastavila si je devet lokacijsko ločenih projektov. Najbolj velikopotezni so načrti s tehniškimi fakultetami v Smetanovi ulici in trojčkom fakultet na Koroški cesti v Mariboru. Ker so te stavbe dotrajane in energetsko neučinkovite, nekatere tudi statično vprašljive ter neprimerne za invalide, nobena pa več ne ustreza zahtevam sodobnega študijskega in raziskovalnega procesa, bi jih korenito preoblikovali.

V tehniških fakultetah, ki so najstarejša infrastruktura mariborske univerze - zgrajene so bile leta 1964 -, bi obstoječe stavbe energetsko obnovili in porušili dvorano Boruta Pečenka ter na novo zasnovali skupni dvoranski sklop, po bolj drznem načrtu pa bi dodali še novogradnje in z odkupi nepremičnin celotno južno stran Smetanove namenili štirim tamkajšnjim fakultetam. "Ta koncept predvideva tudi gradnjo podzemne garažne hiše pod dvoranskim delom in novozgrajenim sklopom, kar bo omogočilo, da bomo dobili na območju, kjer so danes parkirišča, lepo, kvalitetno skupno zeleno površino, namenjeno uporabnikom fakultet z ustvarjanjem novih pretočnosti in povezav med Smetanovo in Koroško," je pojasnil arhitekt in urbanist Uroš Lobnik, sicer predstojnik katedre za načrtovanje prostora na fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. V ta namen bi del ulice tudi zaprli za promet, o čemer se že usklajujejo z mariborsko občino.

Na severu Smetanove velika novogradnja

A to še ni vse, osrednjo stavbo tehnološkega inovacijskega centra bi zgradili prav na severni strani Smetanove, kjer bi izvajali tako vrhunske temeljne raziskave kot tudi sodelovali z gospodarstvom. "Gre za podporno okolje, s katerim želimo, da so na dvorišču tehnike na voljo vsi mehanizmi za ustanavljanje start-up podjetij in inkubatorjev, da tja pripeljemo gospodarstvo in da se bodo nanj študentje navezovali že v času študija ter se tako ustalili v regiji, namesto odhajali čez mejo," je pojasnil prorektor Hadžiselimović. Za potrebe novogradnje bi porušili nekdanje tako imenovane učne delavnice in na širšem območju zgradili nov velik objekt.

Najbolj optimalna varianta za prenovo in dograditev fakultet na južni strani Smetanove je ocenjena na skoraj 60 milijonov evrov, novogradnja na severni strani pa na 35 milijonov evrov.

Stavbo trojčka fakultet bi porušili

Mega gradbeni podvig, ocenjen med 36 in 49 milijoni evrov, bi univerza izvedla na Koroški cesti, kjer se Pedagoška fakulteta, Filozofska fakulteta in Fakulteta za naravoslovje in matematiko, ki so do leta 2006 delovale pod enim imenom, že leta borijo s pretesnimi in neustreznimi prostori. "Želja univerze je, da tukaj vzpostavi zelo kvaliteten kampus na robu mesta, ki ima neposredno povezavo z odprtimi zelenimi površinami, ki zarobljajo mesto, kar mu daje izjemno kvaliteto," je povedal Lobnik. Problem obstoječe arhitekture, zgrajene leta 1978, ki je bila v prejšnjem sistemu sicer večkrat nagrajena, je, da ni zasnovana za tri fakultete, poleg tega je na nekdanji komunalni deponiji in gramoznici, zaradi česar se objekt neenakomerno poseda.

​Univerza se je tudi te investicije lotila z več scenariji, od tega, da objekt sanira in gradbeno stabilizira ter na severni oziroma južni strani zgradi prizidke, do tega, da stavbo poruši, na njenem mestu pa uredi odprte športne površine, tri nove fakultetne zgradbe pa postavi na zahodni strani UŠC Leona Štuklja, pri čemer bi zaprli del Koroške ceste in jo integrirali v kampus. "Novogradnja je najbolj optimalna. Dobimo mnogo boljšo prostorsko zasnovo, kjer lahko vse fakultete delujejo individualno, hkrati pa dobijo tudi skupno infrastrukturo, oblikujemo lahko kvalitetne odprte površine in zagotovimo sodobno trajnostno oskrbo objekta," je prepričan sogovornik arhitekt, ki izpostavi, da bi povsem novi objekti med samimi gradbenimi deli omogočali tudi nemoteno izvajanje študijskega procesa za 2500 študentov tamkajšnjih treh fakultet.

Na Pohorskem dvoru center kmetijstva

Za potrebe Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko želi Univerza v Mariboru za okoli milijon evrov prenoviti še svoj objekt v Valvasorjevi 75, v njem pa vzpostaviti center za fotoniko z laboratorijem za optična vlakna in druge tehnološko zahtevnejše procese. Nadalje ima univerza načrte tudi v občini Hoče - Slivnica, konkretno na Pohorskem dvoru, kjer je njena Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Na obronkih Pohorja, pri gradu Hompoš, bi za dobrih 12 milijonov evrov prenovila objekte grajske pristave in postavila dva nova, vse za umestitev znanstvenoraziskovalne infrastrukture. Dolgoročno bi rada tja pritegnila več institucij s področja kmetijstva, med njimi kmetijski zavod, tam bi lahko po besedah Hadžiselimovića rešili tudi problematiko srednje Biotehniške šole Maribor, katere stavba pod Kalvarijo je bila vrnjena denacionalizacijskemu upravičencu. "Tako bi se na enem mestu vzpostavila vertikala izobraževanja na področju kmetijstva. Imeli bi res koncentrirano območje, ki bi lahko postalo regijski center," je poudaril prorektor.

Na višji nivo bi radi dvignili tudi Meranovo. Na vinogradniškem posestvu načrtujejo obnovo vseh objektov, tudi dvorca Meranovo, ki bi jih preuredili v smeri zlasti boljše turistične ponudbe, pa tudi umeščanja raziskovalne infrastrukture, konkretno bi tako med drugim vzpostavili vinogradniški laboratorij. Postavili bi tudi novo stavbo, kjer bi bili prostori za predelavo grozdja, negovanje vina in polnilnica. Investicija je ocenjena na 2,2 milijona evrov.

Boljši pogoji dela tudi za dislocirane članice

Boljše pogoje dela bi UM rada zagotovila še trem svojim dislociranim članicam in z umestitvijo raziskovalne opreme, vezane na potrebe lokalnega gospodarstva, vzpodbujala razvojne potenciale posamezne regije. Fakulteti za Logistiko v Celju, ki sedaj prostore najema, bi za skupno 9,7 milijona evrov prostore uredila v obstoječih objektih bivše Srednje ekonomske šole v središču mesta in tam tudi dogradila nov objekt.

​Univerza bi poskrbela še za Fakulteto za energetiko, ki svoje programe izvaja tako v Velenju kot v Krškem; v obeh krajih bi ji zgradila novo zgradbo. Projekt v Krškem bi stal 7,6 milijona evrov, investicija v Velenju pa dobrih šest milijonov evrov.

Rektor pogreša geostrateški razmislek

"Ministrstva so te projekte prepoznala kot pomembne in s pomembno dodano vrednostjo. Sedaj jih umeščajo v programe, za zdaj je sodelovanje uspešno. Ne dvomim, da bodo ti projekti prepoznani tudi v Evropi," je povedal Zdravko Kačič, rektor UM, ki se je pri povezovanju deležnikov vzhodne kohezije močno angažirala, prav tako pri denimo opozarjanju države na potrebo po ločenih operativnih programih. Uspešno, prvič bo za vzhodno kohezijsko regijo ločen program, v okviru katerega bo na voljo rekordnih 1,7 milijarde evrov, skupaj z nacionalnimi in skupnimi kohezijskimi sredstvi še več.

Po drugi strani akterje na vzhodu bode, da je manj evropskega denarja za zahod država kompenzirala iz integralnega proračuna, iz katerega mu namenja mnogo več kot vzhodu (glej tabelo), pod črto je tako razmerje razpoložljivega denarja za vzhod in zahod znova 60 proti 40, enako kot v prejšnji perspektivi. "To razmerje je glede na ozemeljsko večjo vzhodno regijo realno gledano še manjše, nekje pol pol, njegovo ohranjanje pa kaže na precej centralistično miselnost, ki je že desetletja prisotna v slovenskem prostoru," je kritičen mariborski rektor.

Opozarja, da je razvojna razlika med kohezijama v povprečju 30-odstotna in da 30.000 ljudi z vzhoda dnevno migrira v Avstrijo ali Ljubljano. "Če država oziroma vlada v tem ne vidi težav, bomo imeli vedno večji problem. Pogrešam geostrateški razmislek - dejstvo je, da se ta prostor prazni, če se bo trend nadaljeval, na neki točki ne bodo več pomagala nobena vlaganja," še razmišlja rektor Kačič in poudarja, da se mora sicer vzhod ta hip osredotočiti, kam bo vlagal razpoložljivi denar, in da to, če želi preboj, nujno morajo biti projekti, ki bodo generirali dodano vrednost.