Projekt izgradnje garažne hiše z nogometnim igriščem na strehi in tremi poslovno-stanovanjskimi objekti na območju pomožnega igrišča v Ljudskem vrtu je največji finančni projekt aktualne občinske oblasti. Kot smo poročali, je investicija ocenjena na 50 milijonov evrov, kabinet župana Saše Arsenoviča pa bi jo zaradi pomanjkanja parkirišč v mestnem jedru, ki ga namerava za promet še dodatno zapirati, realiziral z javno-zasebnim partnerstvom. Čeprav je bil odlok o javno-zasebnem partnerstvu na minuli seji mestnega sveta sprejet, so imeli svetniki v razpravi številne pomisleke.
Občina nima kreditnega potenciala
Več jih je izrazilo prepričanje, da bi morala projekt izpeljati občina sama. Glede na dokument ideje investicijskega projekta si bo namreč zasebnik tretjino investicije poplačal že v prvem letu s prodajo polovice poslovno-stanovanjskega kompleksa, nato s pobiranjem parkirnin letno zaslužil predvidoma 1,7 milijona evrov, skoraj milijon pa še z najemninami, pri čemer bi imel stavbno pravico skoraj 40 let, so navajali. "Zakaj je smiselno vključevati zasebnika, ki bo služil, kar bi lahko MOM," je denimo spraševal Igor Jurišič iz Stranke mladih - Zeleni Evrope. "Tako pomemben objekt bi moral biti v lasti občine, ki lahko bolje zasleduje javni interes," je menil tudi Matej Žmavc (SD) ter dejal, da ima mesto z javno-zasebnimi partnerstvi slabe izkušnje, denimo v primeru tržnice ali čistilne naprave, "kjer zasebniki kujejo velike dobičke".
Podžupan Samo Peter Medved je ocenil, da je vrednost projekta precenjena za okoli deset milijonov evrov, a da mariborska občina zanjo v nobenem primeru nima "kreditnega potenciala". Da pa so v odloku o javno-zasebnem partnerstvu minimizirali tveganja, tudi z dodatno pravno pomočjo. Odvetnik mariborske občine Gregor Živko je pojasnil, da so preučili slabosti javno-zasebnega partnerstva pri garažni hiši ob UKC Maribor in na tej podlagi vključili več varovalk. Trajanja stavbne pravice, v kateri se investitor poplača, tako ne bodo razpisali za fiksno obdobje oziroma omenjenih 40 let, ampak jo bodo ponudniki predlagali sami - razpis bo dobil tisti, ki bo pripravljen javni del investicije (garažno hišo in nogometno igrišče) na občino prepisati prej.
Kako regulirati cene parkirnin
Živko je napovedal tudi uvedbo mehanizma, s katerim bo občina lahko regulirala cene parkirnin, da te ne bi bile previsoke. Da se ne bi ponovila zgodba s tržnico, pa bo imela občina v primeru stečaja zasebnega partnerja izločitveno pravico, prav tako investitor brez soglasja MOM garažne hiše ne bo mogel prodati komu tretjemu.
"Tako pomemben objekt bi moral biti v lasti občine, ki lahko bolje zasleduje javni interes"
Po drugi strani je več mestnih svetnikov izrazilo prepričanje, da bi bilo težave s parkiranjem in prometno obremenjenost v centru bolje reševati z vzpostavitvijo sistema parkiraj in pelji se na obrobju mesta, saj da se bo s tem projektom, ki v središče vnaša še več stanovanj in poslovnih prostorov, prometna slika le še poslabšala.
Stojan Auer (LPR) je ob tem dejal, da je izražena potreba po garažni hiši "pretveza", da bo lahko tu delalo dobiček gradbeno podjetje MarkoMark Nival, ki za občino že izvaja nekaj projektov in je eden od interesentov tudi za gradnjo tega kompleksa. "Obžalujem, da podjetja, ki delujejo v MOM, niso zaželena v tem mestu," je odvrnil podžupan in poudaril, da iščejo rešitve za prometne tegobe in hkrati delajo tudi na sistemu parkiraj in pelji se, a da je garažna hiša kljub temu potrebna, če želi mesto stanovalcem zagotoviti parkirišča in v skladu s sodobnimi smernicami z javnih površin, kot je Slomškov trg, spraviti stoječi promet.