Čeprav je Maribor začel skromno, se je vanj iz naslova turističnih bonov v zadnjih treh mesecih in pol steklo že kar nekaj denarja. Na območju same občine je bilo do 24. septembra unovčenih 5739 bonov, kar je mestu prineslo 721.085 evrov. V okoliških občinah (podatki so v tabeli) pa je bilo koriščenih še 7042 vavčerjev, kar je v ta del države doprineslo še dobrih 800.000 evrov.
Po manj kot sto tisočakih, ki sta jih tako mesto kot okolica pridobila v prvem mesecu od uvedbe bonov, gre za precejšen napredek, a v luči, da so Slovenci doslej unovčili že 813.068 vavčerjev oziroma nekaj manj kot 111 milijonov evrov - to je skoraj tretjina razpoložljivega denarja -, gre za bolj simboličen znesek. Povedano drugače, v štajersko prestolnico se je steklo 0,65 odstotka doslej koriščenega denarja.
Prenočitev za 55 odstotkov manj
Na Zavodu za turizem Maribor vseeno ocenjujejo, da so turistični rezultati na področju mesta Maribor in širše destinacije zadovoljivi. "Število unovčenih bonov v mestu Maribor presega rezultate drugih mestnih občin (z izjemo prestolnice in turistično uveljavljenih obmorskih, gorskih in zdraviliških krajev), medtem ko je padec letos ustvarjenih prenočitev v mejah pričakovanega, to je 55 odstotkov v mestu in 48 odstotkov na področju destinacije Maribor - Pohorje v obdobju januar-avgust," so komentirali. V preteklosti so tako na zavodu kot tudi sami mariborski turistični akterji pojasnjevali, da mesta za koriščenje bonov zlasti poleti niso bila toliko zanimiva, ker Slovenci takrat svoj dopust želijo praviloma preživljati na morju, v gorah ali termah. To se je odrazilo tudi v koncentraciji koriščenja bonov zlasti na Primorskem in Gorenjskem. Ljubljana, ki ima nedvomno kaj ponuditi, ima res sorazmerno skromen rezultat - od 9348 tam koriščenih bonov je doslej uspela pridobiti 1,2 milijona evrov.
Premalo agresivni, inovativni, drugačni
Prednost Maribora je sicer za pohodništvo in kolesarjenje primerno Pohorje, česar pa mesto ne izkoristi, ker je (bila) večina kapacitet na njegovem mariborskem delu zaprtih, vključno s Hotelom Habakuk, ki bi s svojimi bazeni in velnesom gotovo zanimal širši krog ljudi. Da so najbolj vlekli pohorski hribi, kaže tudi seznam najuspešnejših ponudnikov. V Hotelu Bellevue, ki je praktično edini večji in ves čas odprt hotel na Mariborskem Pohorju, so domači gostje unovčili 715 bonov, kar prenočitveno nastanitev v lasti Marjana Krajnca pri pridobivanju vavčerjev postavlja med najbolj uspešne v Mariboru. Skoraj 500 bonov je šlo še k apartmajskemu naselju Villa Mari pod Hotelom Arena. Tudi Arena se je med sezono vendarle odprla in pridobila 133 bonov.
Še bolj kot Pohorje so bile sicer Slovencem zanimive (redke) mariborske butične zgodbe. Največ gostov sta z boni pridobila Glamping Resort Chateau Ramšak v Počehovi in glamping Čokoladna vas tete Fride ob Dravi, ki je s paketom "čokoladni vavčer" mariborski rekorder. Število unovčenih bonov pri njih raste z dneva v dan, minuli torek jih je bilo že 912. Pričakujejo, da bodo tudi v jesenskem in zimskem času skorajda razprodani. Zvezdana Lubej, solastnica Čokoladne vasi, pravi, da so z izkupičkom zadovoljni in za ukrep hvaležni, a da ga mesto ni najbolje izkoristilo: "Da bodo mesta slabše obiskana, se je pričakovalo že na začetku ukrepa. Ne glede na to pa sem prepričana, da bi morali biti pri promociji destinacije bolj agresivni, inovativni, drugačni in za to nameniti več sredstev. Zavod za turizem je izvajal nekatere aktivnosti, poskušal povezati ponudnike, da bi tudi sami prispevali z idejami. Žal je bil odziv skromen, prav tako pa tudi finančna sredstva, ki jih je občina namenila temu segmentu. Glede na to, da je destinacija Maribor - Pohorje bolj poznana kot zimska destinacija, v zadnjem času pa tudi vedno bolj kot vinsko-kulinarična destinacija, bi pričakovala usmerjeno promocijo v ta letni čas."
Boni kot dober posel
Mariborski mestni hoteli tako od vladnega ukrepa niso imeli veliko koristi. Ker ni bilo tranzitnih gostov, večinoma dihajo na škrge, veliko jih svojih vrat zaradi nerentabilnosti niti ni odprlo. "Veliko potencialnih gostov, ki je odhajalo ali se vračalo iz Hrvaške, ni upalo prenočiti v Sloveniji, ker so bili prepričani, da bodo morali v karanteno. Dovolj bi bilo, če bi na meji delili letake. Te 'izgubljene' goste bi dobili mariborski mestni in primestni hotelirji, ki se sedaj na žalost borijo s preživetjem," je še o "nespretni komunikaciji države, občine in policije" razmišljala Lubejeva.
Medtem so bile med mariborskimi okoliškimi občinami najbolj uspešne tiste, ki so vezane na Pohorje, v prvi vrsti Slovenska Bistrica, kamor se je na račun državnih vavčerjev steklo dobrih 300.000 evrov. Najbolj vladni ukrep z boni pozdravljajo v Hotelu Jakec, rekreacijsko-turističnem centru na Treh kraljih, kjer so gostje do nedavnega unovčili kar 875 vavčerjev. Dobro je šlo tudi Domu na pesku (357 bonov) in Ruški koči (347 bonov). "Zaradi bonov so ljudje šli na dopust po Sloveniji in spoznali tudi naše kraje. Verjamem, da se bo v prihodnjih letih marsikdo k nam tudi vrnil," je prepričan Aleš Juhart, direktor Hotela Jakec, kjer je letošnje poletje prihodkovno bistveno preseglo lansko. Vajeni bolj ležernih poletij so jih polne kapacitete na začetku celo malo presenetile. Gostje iz cele Slovenije - tujcev je bilo za vzorec - so pri njih ostali večinoma tri ali štiri dni, v glavnem kolesarji in pohodniki, ki rezervacij niso odpovedovali niti ob slabem vremenu. Zasedenost je tako bila poleti 80-odstotna, zdaj, ko se je vreme skisalo in so družine ter kolesarje nadomestili starejši gostje, 20- do 30-odstotna. "Tudi za jesen lepo kaže, imamo kar nekaj rezervacij. Se pa pozna omejitev delovnega časa v gostinskem delu," je Juhart povedal, da imajo zaradi vladnih ukrepov kar nekaj odpovedi, zlasti seminarjev in porok.
Navdušeni nad Pohorsko kulinarično transverzalo
Izstopa tudi občina Hoče-Slivnica, kjer je najboljši posel z vavčerji naredil Hotel Tisa. Tudi tam so na račun bonov poslovno presegli lansko poletje. "Dobili smo veliko novih gostov, vsi so bili s Pohorjem zelo zadovoljni. Nad Pohorsko kulinarično transverzalo, ki so jo na veliko koristili, so bili navdušeni," so izkušnje Roberta Jeršiča, vodje Hotela Tisa, sicer tudi člana Društva gostincev Pohorja, ki v določenih kočah in hotelih organizira omenjeno degustacijo pristnih pohorskih jedi. Društvo je zaradi pričakovanega večjega obiska domačih gostov pripravilo tudi več možnosti izletov, ki pa so v glavnem ostali neizkoriščeni, saj so gostje Pohorje, tudi zaradi koronavirusa, raje raziskovali individualno, je povedal sogovornik.
Mariborski turizem sicer pričakuje, da bo iz naslova vavčerjev uspel denar črpati tudi v prihajajočih mesecih, zlasti pozimi. Zato Jerišč in tudi drugi ponudniki namestitev pričakujejo, da bo vlada ukrep podaljšala na vso zimsko sezono.
Velika pričakovanja, malo denarja
Javnost in mestni turizem imata do Zavoda za turizem Maribor običajno velika pričakovanja zlasti glede promocije, a njegov proračun je zelo skromen.
V letošnjem proračunu Mestne občine Maribor je za zavod načrtovanih 911.252 evrov, od tega 435.375 evrov za stroške dela in 148.212 evrov za stroške materiala. Za programe - tržno komuniciranje, vse prireditve in dejavnost občinske turistične zveze - tako ostane le 327.665 evrov. V običajnem letu je sicer ta postavka nekaj manj kot pol milijona evrov, a je bila letos z rebalansom, verjetno zaradi manj prihodkov iz turistične takse, znižana za skoraj 130 tisočakov. Izključno za promocijo je tako (bilo) letos na voljo 271.228 evrov. Zavod sicer ta znesek lahko deloma nadgrajuje - letos so preko razpisov za razne projekte pridobili skupno 209.402 evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
