Invazivna drevesa: Princesino drevo zasenči druga drevesa

Začenjamo s serijo prispevkov o tujerodnih drevesnih vrstah, ki se hitro širijo in uspevajo ter s pogostostjo povzročajo spremembe v okolju, delajo pa tudi škodo. Običajno se z vrtov naselijo na opuščena mestna območja in v gozdove. Niso pa vse tujerodne drevesne vrste invazivne. Zato se je pred nakupom in zasaditvijo pri prodajalcu dobro pozanimati o lastnostih vrste ter si tako prihraniti nepotrebne skrbi in stroške.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Podiranje pavlovnije pri Lutkovnem gledališču Maribor 
Projekt ALPTREES

V skrbi za vrstno pestrost si strokovnjaki z akcijami odstranjevanja invazivnih vrst prizadevajo ohranjati domorodne vrste v slovenskih gozdovih. Na opozorilnem seznamu je tudi pavlovnija. Z latinskim imenom Paulownia tomentosa izhaja iz Kitajske in je tudi pri nas dokaj pogosto okrasno drevo, predvsem v mestih. V Evropo so jo prinesli Nizozemci v 30. letih 19. stoletja. Poznana je tudi po imenu princesino drevo. Nekoč je bil običaj, da so jo zasadili ob rojstvu deklice, ob poroki pa so iz lesa izdelali skrinjo za doto. Drevo namreč raste zelo hitro (tudi več kot štiri metre v letu).

Značilni, še zeleni listi pavlovnije, tujerodne vrste
Projekt ALPTREES
Plodovi pavlovnije so v velikosti oreha. 
Projekt ALPTREES
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta