"Ponosen sem, da mi je bila v upravljanje zaupana župnija, ki se prvič omenja že leta 1236, prvi duhovnik pa davnega leta 1338. Za njim je neverjetno dolg seznam in jaz sem trenutno zadnji na njem. Župnijski dvorec je edinstven primer baročne arhitekture na Slovenskem. Njegove prenove se skrbno lotevamo, sledimo navodilom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, posebej dobro je sodelovanje z dr. Evo Sapač, konservatorsko svetnico," razlaga Sebastijan Valentan o dediščini, za katero skrbi. Medtem pa duhovnik Valentan, ki bo marca dopolnil šele 38 let, uspešno gradi tudi svojo znanstvenoraziskovalno in karierno pot v Cerkvi. Decembra je tako na Papeški univerzi Santa Croce v Rimu doktoriral s področja državnega religijskega prava in mednarodnega prava človekovih pravic.
Ni bil ministrant, a je kmalu vstopil v semenišče
Prihaja iz občine Svet Jurij v Slovenskih goricah, a svoje otroštvo je preživljal v Selnici ob Dravi in v Rušah, kjer je obiskoval OŠ Janka Glazerja. "Šport me ni posebno zanimal, tudi ministrant nisem bil, sem pa že v osnovni šoli začel pisati pesmi in prozo, kar so opazili tudi učitelji. Po končani osnovni šoli smo se preselili v Jurovski Dol. Po srednješolski izobrazbi sem ekonomski tehnik, kmalu sem vstopil v malo semenišče, nato v bogoslovje v Mariboru. Tudi na Jakobski Dol, od koder izvira moja mama, imam same lepe spomine, saj se je družina zbirala tam ob različnih družinskih in verskih praznikih. Rad sem bil z babico in dedkom, ki sem si ga prav zaradi njegove globoke vere izbral za birmanskega botra. Bil je član župnijskega pastoralnega sveta pri sv. Jakobu v Slovenskih goricah in desna roka pokojnega dekana Franca Markoviča, tamkajšnjega dolgoletnega župnika, ki me je pri odločitvi za duhovništvo spodbujal in podpiral," pripoveduje o rani mladosti.
Po srednji šoli se je vpisal na študij teologije in filozofije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani - enota Maribor in ga uspešno zaključil. Junija 2010 ga je v mariborski stolnici tedanji nadškof dr. Franc Kramberger posvetil v duhovnika, novo mašo pa je obhajal v Jurovskem Dolu. Tri leta je bil kaplan na Ravnah, eno leto je služboval v Lenartu.
Strma karierna pot
Nato so ga predstojniki poslali na šestletni podiplomski študij v Rimu, kjer je bil štipendist avstrijskega papeškega zavoda S. Maria dell'Anima. Leta 2017 je tam magistriral in decembra 2020 še doktoriral. Valentan je tudi sodnik in podpredsednik Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru in sodelavec Inštituta za kanonskopravne vede. Je tudi tajnik ekspertne skupine za zaščito mladoletnih in ranljivih skupin pri Slovenski škofovski konferenci ter odvetnik in zastopnik v cerkvenih in kazenskih postopkih. Ministrstvo za kulturo ga je imenovalo tudi v posebno delovno skupino pri Evropski komisiji. Bil je gostujoči asistent na Stalnem predstavništvu Svetega sedeža pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi. Prevedel je več knjig, redno pa prevaja mednarodne pravne dokumente. Govori angleško, italijansko, nemško, pasivno pa obvlada tudi francoščino in španščino; sodna latinščina mu je bila v času študija v Rimu vsakodneven strokovni jezik.
In kaže, da se družinska zgodovina ponavlja. "Preko botrine po babičini strani iz Kaple na Kozjaku, je bil del našega duhovnega sorodstva dr. Maksimilijan Vraber, mariborski stolni prošt, ki je v Rimu pred 100 leti prav tako doktoriral iz kanonskega prava in bival v istem kolegiju kot jaz. Tam sem našel celo nekaj njegovih rokopisov," še pove o svojih prednikih. Ob službovanju v Malečniku pa odkriva zgodovino tega kraja, o čemer bi prav tako lahko napisal doktorat, ugotavlja. "To je kraj, kjer se srečujemo s 700-letno zgodovino. Čudovite kapele križevega pota, ki pripeljejo do Marijine romarske cerkve na Gorci iz leta 1517, ki je svojevrsten umetniški podvig z neogotsko poslikavo Brolla in Fantonija. Na oboku je upodobljen tudi škof A. M. Slomšek, ki je rad zahajal na Gorco, saj je bil osebni prijatelj takratnega malečniškega župnika in častnega kanonika Marka Glaserja, ki je leta 1868 v Malečniku ustanovil dekliško šolo. Vodile so jo šolske sestre, ki jih je pripeljal iz Avstrije."
In zgodovina se ponavlja tudi v tem, da je po dobrih 200 letih malečniška župnija dobila dušnega pastirja s koreninami iz Jakobskega Dola. Matija Breznik, ki so mu posvetili tudi spomenik med drugo in tretjo kapelico križevega pota, je bil rojen leta 1754 v Jakobskem Dolu. Breznik je domači jakobski cerkvi 10. marca 1807 podaril 150 florintov, da se po njegovi smrti zanj enkrat v letu bere maša.
Zaupal se je gorski Mariji
Župnija v Malečniku je v minulih šestih mesecih doživela izjemne spremembe po odmevnem odprtju katakomb je v polnem teku obnova župnijskega dvorca, v prihodnje bi radi obnovili fasado na cerkvi, kar bo velik zalogaj. Valentan pri tem ne vidi samo veliko dela, ampak pa tudi veliko priložnosti za razvoj in prepoznavnost kraja. Seveda vsega tega opravljenega dela ne bi bilo narejenega brez ogromnega števila prostovoljnih ur, ki so jih oddelali domačini, za kar jim gre velika zahvala in priprošnja, da tako nadaljujejo.
Pripravljajo pa se na še eno svečanost. In sicer 21. aprila bo ob 215. obletnici rojstva Marka Glaserja svečano odprtje Glaserjevega salona z galerijo. Valentan vabi tudi, da spremljate dogajanje in aktivnosti v župniji sv. Petra na njihovi spletni strani in preko facebooka, twitterja in instagrama.
"Ne samo, da sem župnijo sprejel kot znamenje božje previdnosti, zaupal sem se tudi gorski Mariji, da bo pod svoj plašč vzela cel kraj in našo župnijo. Moje besede ob prvem bogoslužju v cerkvi sv. Petra so bile, da sta le sloga in edinost rešitev za napredek kraja. Vsi z dobrimi nameni imajo pri nas vedno odprta vrata," je zaključil dr. Sebastijan Valentan, ki mu ob vseh teh obveznostih zdaj ostaja bolj malo časa za pisanje poezije. Izdal je sicer že štiri pesniške zbirke. Ob prvi priložnosti pa se bo z veseljem odpravil v gledališče ali k dedku in babici Dajčman v Jakob, kjer je tako rad preživljal šolske počitnice.
