Iz Štajerca: "Že ko sem bila še zaposlena, sem načrtovala, kaj bom počela po upokojitvi''

Vlasta Črčinovič Krofič je bila v času poklicne kariere polno vprežena: doktorica ekonomskih znanosti s področja financ in univerzitetna diplomirana pravnica je delala v gospodarstvu in javni upravi, predavala, komentirala zakonodajo, objavljala v strokovnih revijah, pisala učbenike. Pred desetimi leti se je upokojila, a ne ustavila: poje v zboru, literarno ustvarja - predvsem piše kratke zgodbe, slika, igra na harmoniko in je kot prostovoljka v Totem DCA Maribor mentorica v tečajih francoščine in v literarni delavnici, organizira literarne dogodke in še marsikaj. Predvsem pa je babica. "To je največje veselje in bogastvo," pravi. Z največjim veseljem se vedno odpravi v Ljubljano k vnukoma: vnukinja Vesna obiskuje prvi razred, vnuk Gregor pa ima dve leti. Zna pa tudi, kot pravi, sesti, gledati Pohorje ali pa oblake in nič misliti.
Tudi po upokojitvi ste zelo aktivni, kako ste sploh zajadrali v prostovoljstvo?
"Že ko sem bila še zaposlena, sem načrtovala, kaj bom počela po upokojitvi. Upokojila sem se čez noč, izpolnjevala sem vse pogoje. Tedaj sem poučevala tudi še na višji šoli za komercialiste in prestop v upokojitev sploh ni bil težek: imela sem 20 diplomantov, ki sem jih morala 'spraviti' do diplome. Druge dejavnosti so se začele pojavljati 'slučajno': najprej pevski zbor pri KUD Angela Besednjaka, nato sem po ne vem koliko desetletjih vzela v roke harmoniko in pol leta garala, da sem lahko stopila na oder. Enkrat sem slučajno srečala Marjana Holca, vodjo Totega DCA - ko nas je pripeljal v te prostore, je bilo tu še vse 'razsuto'. Takrat sem si mislila: Tu bi se pa lahko marsikaj dogajalo. Najprej se je moj mož Polde vključil v tečaj nemščine in čez čas mi je rekel: Ti bi tudi lahko kaj našla ... In sem se pridružila literarni skupini. Ko sem videla, kako stvari tu tečejo, sem Marjanu Holcu povedala, da imam certifikat iz francoščine in da bi mogoče lahko poučevala francoščino. Zakaj pa ne, je odvrnil in tako se je začelo: najprej s tečajem francoščine, nato pa sem vskočila še pri literarni delavnici. Ker je mentorica našla drugo delo in ni več vodila delavnice, so mi rekli - poskusi, vsaj začasno. No, zdaj pa že dve leti vodim delavnico."

"Zaresni" tečaji za starejše

Koliko so tečaji, ki jih obiskujejo starejši, 'zaresni'?
"Zelo zaresni so! Vanje se vpisujejo tisti, ki so že imeli francoščino v srednji šoli in želijo znanje obnoviti. Kakšen začetnik kar težko vztraja, čeprav smo imeli en tak primer, a je udeleženka vložila res ogromno truda. Tudi sama gojim francoski jezik - še vedno se udeležujem tečajev pri naravnih govorcih in potem prenašam znanje naprej."

Našla je krog somišljenikov

Vse več ljudi je po upokojitvi aktivnih. Je zdaj za to več možnosti ali je klima drugačna - nekdaj so se ljudje bolj zapirali v svoj krog?
"Oboje: več je možnosti pa tudi klima se je spremenila. Upokojila se je povojna baby-boom generacija; na primer veliko intelektualcev prihaja v Toti DCA na jezikovne tečaje. Tu sem našla ljudi, s katerimi se lahko pogovarjam - seveda se lahko pogovarjam z vsemi, a tu sem našla krog somišljenikov in mislim, da vsak človek potrebuje tak krog ljudi. S tem, ko se udeležujemo aktivnosti, tudi širimo socialno mrežo, kar je tudi pomembno. Poleg tega skozi to tudi dobimo potrditev - vsi jo potrebujemo. Ker želimo predstaviti svoje ustvarjanje navzven, se prijavljam tudi na literarne razpise. Lani sem na razpisu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti dobila zlato priznanje za poezijo, pri kratki zgodbi pa bila izbrana med peščico izbranih v Sloveniji."