Izguba UKC Maribor, za katero vodstvo ustanove krivi predvsem stavko zdravnikov, se je v zgolj mesecu dni povečala še za dobra 2,5 milijona evrov in po prvih osmih mesecih letošnjega leta znaša rekordnih 12,5 milijona evrov. Avgustovska izguba je bila sicer nekoliko manjša kot julijska, saj je vodstvu bolnišnice uspelo zmanjšati stroške blaga in storitev, ti so bili za skoraj 630 tisoč evrov nižji od načrtovanih in mesečno najnižji v letošnjem letu. Zaradi vse večje izgube je svet zavoda na današnji seji vodstvo opozoril, naj pazi na likvidnost, saj izguba že presega amortizacijo. Člane sveta je skrbelo tudi, da bi se lahko izguba v prihodnjih mesecih, ko bodo prišli višji računi za porabo energije, še povečala. Kot je povedal direktor UKC Vojko Flis, sicer podatka, koliko bo spremenjen način obračunavanja omrežnine za elektriko vplival na višje stroške, še nimajo. Flis je ob tem ponovno izpostavil tudi problem neplačevanja storitev za najzahtevnejše bolnike, tako imenovanega terciarja, s strani ZZZS, pri čemer je svet zavoda pri tem vprašanju podprl prizadevanja vodstva, da poenoti stališča z ljubljanskim UKC, saj bo pogajalsko izhodišče obeh kliničnih centrov v pogajanjih za plačilo s skupnim nastopom močnejše. Letno UKC Maribor iz tega naslova izgubi kar šest milijonov evrov.

Svet UKC se je seznanil tudi z informacijo o čakalnih dobah, iz katere izhaja, da je 1. septembra preko dopustne čakalne dobe čakalo 29.309 pacientov. Pri čakalnih dobah izstopa klinika za nevrologijo, kjer nedopustno dolgo čaka kar 92 odstotkov napotenih. Kot je pojasnil Flis, je to posledica staranja prebivalstva, zaradi česar se povečuje pojavnost kapi, pri čemer pri tako hitrem naraščanju omenjene patologije prostorske in kadrovske kapacitete UKC ne zadoščajo več. Na tem in drugih oddelkih bodo čakalne dobe skušali skrajševati s sklepanjem pogodb z zaposlenimi za delo izven rednega delovnega časa, ugotavljanjem utemeljenosti napotitev in digitalizacijo. Svet zavoda je ob tem opozoril, da bi si morali glede tega zadati bolj merljive cilje, saj da ni dovolj, da kot cilj navedejo, da bodo zmanjšali število čakajočih. "V času zdravniške stavke si je bolj eksaktne cilje težko zadati," je odgovoril Flis.

Svet javnega zavoda je obravnaval tudi poročilo o investicijah, kjer se jim je pridružil tudi prvi mož urada za zdravstvene investicije Tomaž Pliberšek, a so točko, v kateri naj bi ta podal najnovejše informacije glede težav pri gradnji onkologije, zaprli za javnost.