Kot zanimivost lahko navedemo, da je v Sloveniji 71 avtohtonih drevesnih vrst, od tega 61 vrst listavcev in deset vrst iglavcev. Zlati macesen je velik, pokončen, počasi rastoč iglavec, ki lahko zraste do 20 metrov visoko. Sodi v družino borovk.
Pozimi odvrže iglice
Luskasto lubje drevesa je rdeče-rjave do temno rjave barve. Pri mladih drevesih je gladko, kasneje pa razpoka na ploskve. Krošnja je stožčaste, lahko tudi jajčaste oblike, s starostjo pa postane neenakomerna s široko razprtimi, vodoravnimi in povešenimi vejami. Macesen je edini iglavec v Sloveniji, ki pozimi odvrže iglice, zato ga prištevamo med listopadna drevesa. Ravne iglice rastejo v šopkih in dosegajo do 3-7 centimetrov dolžine, so široke, ploščate, mehke, svetlo zelene barve, ki se jeseni, tik preden odpadejo, obarvajo v živo rumeno do oranžno-rumeno barvo. Cveti v aprilu. Storži dosežejo do 6 centimetrov dolžine, iz njih izpadajo semena, s katerimi se drevo razmnožuje. Uspeva v vlažnem in hladnem podnebju, na kamniti podlagi, najbolje na globokih, vlažnih, hranilnih tleh. Najdemo ga tudi do 2000 metrov nadmorske višine, Zaradi globokih korenin ga mnogi pojmujejo kot varovalno drevesno vrsto, ki tla ščiti pred erozijo in izsuševanjem, ublaži veter in preprečuje snežne ter kamnite plazove v gorovju. Prav tako pa je v mnogih parkih posajeno drevo, predvsem zaradi zlate barve, ki jo ponuja sprehajalcem v jesenskem času.
Odporen, trajen les
Po starem slovenskem izročilu naj bi v macesnovih gozdovih prebivale gozdne vile. Te naj bi mu nekoč izpolnile željo in njegove iglice spremenile v listje, ki je poplesavalo v vetru tako kot listje drugih dreves. Toda po nevihti, ki mu je polomila veje in raztrgala liste, je prosil vile, da mu vrnejo iglice. V opomin so mu vile pustile takšne, ki vsako jesen odpadejo. Pri ljudstvu Jakut je macesen simbol plodnosti.
Macesnov les je izjemno odporen, smolnat, težek, prožen in trajen les. Barva lesa se spreminja od rumeno-bele do rdeče. Uporablja se v gradbeništvu predvsem za izdelavo čolnov, električnih drogov in železniških pragov. Tudi oporniki, na katerih stojijo Benetke, so narejeni iz mnogih macesnov. V zdravilstvu sta znana macesnova smola ter iz nje pridelan terpentin, ki se uporablja pri zdravljenju pljučnih bolezni in bolezni mehurja. Macesnovi vršički so lahko uporabni kot dodatek pri solati, iz njih pa lahko naredimo tudi sirup, ki pomaga pri izkašljevanju in odpiranju dihalnih poti.
