Kaj je pokazala anketa o mariborskem Stražunskem gozdu?

Mir. Narava. Sprostitev. Zelenje. Sprehod. Gozd. To so najpogostejše asociacije, ki jih je navedlo okoli 350 ljudi, ki so lani izpolnili anketo o Stražunskem gozdu. Anketa je spraševala, katere stvari ljudi najbolj motijo in kaj si ljudje v Stražunu in za Stražun želijo, povod zanjo in za razstavo o Stražunu, katere del so tudi ugotovitve iz ankete, pa so bile razprave na sestankih vodstev občine in mestnih četrti lani spomladi, v katerih so govorili med drugim tudi o težavah in potencialih Stražuna. Razstavo o Stražunu, njegovi zgodovini, pomenu v današnjem življenju mesta in njegovih prebivalcev, rastlinstvu in živalstvu, je organizirala Skupna občinska uprava Maribor - Skupna služba varstva okolja ob pomoči zunanjega izvajalca Studio TSK Maribor. Najprej je bila zamišljena postavitev v prostorih mestnih četrti, ki gravitirajo na Stražunski gozd (v MČ Tezno, Pobrežje in Brezje - Dogoše - Zrkovci), a so jo zaradi epidemioloških razmer prestavili na splet, kjer je še na ogled.

Namenjen sprostitvi in rekreaciji

Danes je Stražun namenjen predvsem sprostitvi in rekreaciji in sodeč po odgovorih, si ljudje želijo, da tudi v bodoče ostane oaza miru. Največ se jih v ta največji sklenjeni mestni gozd odpravi po sprostitev in mir, v naravo. A to ne pomeni, da so z njegovo urejenostjo povsem zadovoljni: največ jih je opozorilo na problematiko odlaganja gradbenih odpadkov in smeti, neurejeno kanalizacijo in vožnjo z motornimi vozili po gozdu. Tako si želijo strožji nadzor glede odpadkov in vožnje z motornimi vozili, ureditev kanalizacije in vzpostavitev prvotne, naravne podobe potoka, ki teče skozi Stražun - zdaj je namreč reguliran. Nekateri so tudi za postavitev klopi in ureditev vstopov in prometnic, do kakih dodatnih, intenzivnih vsebin pa so ljudje zelo zadržani. Vsekakor pa so proti ureditvi novih poti, javne razsvetljave in naravnega ali termalnega kopališča v Stražunu.

"Čeprav vzorec ni zelo velik, so podatki relevantni in smo z anketo zadovoljni. Ljudje so povedali, katere stvari jih v Stražunu najbolj motijo, in urejanja teh stvari se bomo in smo se tudi že lotili," pravi Tea Drevenšek, strokovna sodelavka v Skupni službi varstva okolja Skupne občinske uprave, in doda, da pri vseh aktivnostih sodelujejo s projektno pisarno in uradom za komunalo.

Niti gradbeni odpadki niti zeleni obrez ne sodijo v gozd

"Veliko imamo čistilnih akcij, postavili smo tudi opozorilne table, a še vedno se najdejo posamezniki, ki odvržejo smeti, ko gredo na sprehod, nekateri pa jih celo z avtomobilom pripeljejo in v gozdu odložijo, največkrat gradbeni material in pohištvo," pojasnjuje Tea Drevenšek.

Konec decembra lani so na primer odstranili deset ton pretežno kosovnih odpadkov in za pol tone salonitnih plošč, ki so se skozi leta nakopičili na dveh divjih odlagališčih, ki sta nastali ob zapuščenih lopah na lokaciji vrtičkov. Nekateri ljudje pa v gozd vozijo tudi zeleni obrez, v minulih dveh letih so ga iz Stražuna odstranili kar 20 ton! Na mestih, s katerih so odstranili zeleni obrez, so kasneje posadili 125 avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. S pomočjo Društva študentov naravoslovja pa so lansko poletje in jesen na območju Stražuna (in tudi Mariborskega otoka) odstranili invazivne rastlinske vrste.

Še letos učilnica v naravi in prostor za sprostitev za starejše

Kaj pa glede vsebin v Stražunu? "Pokazalo se je, da ljudem v Stražunu največ pomenita mir in narava. In če bi se že karkoli na novo umeščalo, bi se zato na rob Stražuna," je jasna Tea Drevenšek. "V okviru participativnega proračuna smo dobili za Stražun več pobud in smo jih združili. Tako bomo na jasi nasproti vrtičkov predvidoma že letos uredili učilnico v naravi za vrtčevske in šolske otroke, malo naprej pa še prostor za sprostitev za starejše. Oboje seveda s predhodnim soglasjem zavoda za varstvo narave in zavoda za gozdove, saj je območje Stražunskega gozda zavarovano. Tudi letos bomo izvedli dogodek Vse živo v Stražunu. Za prihodnost pa nas čaka še ureditev vstopnih točk in prometa."