Tudi fakultete so že tretji mesec zaprte. Predavalnice so prazne, vsak korak ali beseda odmeva po hodnikih, v laboratorijih se večinoma nabira prah. Nekaj dogajanja je le v posameznih kabinetih, kajti visokošolski učitelji in raziskovalci vendarle lahko pridejo na delovno mesto, četudi jih mnogo predavanja na daljavo in druge obveznosti opravi kar od doma.
Dlje ko traja študij na daljavo ...
Poučevanje prek zaslonov je že dobro utečeno, in čeprav se marsikomu zdi, da je odpredavati snov v ekran mala malica, ni čisto tako. Vsaj sodeč po tem, kako stvari tečejo pri Boštjanu Vlaoviču, profesorju na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), ki skuša študente ves čas držati v pozornosti s šalami, primeri, pisanjem po grafični tablici ali denimo s kvizi, na katere se morajo v klepetalnici odzvati s palcem gor ali palcem dol.
"Tako spremljaš, ali je kdo zaspal," se nasmehne in pove, da so spletna predavanja, v katerih študentje zaradi slabih povezav ne vključijo kamere, pomembno drugačna kot tista v živo, ker poslušalcem ne moreš iz oči prebrati, ali razumejo snov, se dolgočasijo in podobno. "Na začetku nam je aktivacija študentov uspevala bolje, vendar dlje ko traja študij na daljavo, manj je te interakcije, ki pride z njihove strani," o upadu motivacije pripoveduje Vlaovič, sicer na FERI tudi prodekan za izobraževalno dejavnost.
Online izpit: reši, slikaj, pošlji
Rektorska konferenca je že lani ugotovila, da je zlasti pisno preverjanje znanja na daljavo izjemno problematično, zlasti zaradi možnosti goljufanja. Profesorji manjših skupin študentov se tako običajno odločijo za ustno preverjanje, a pri skupinah po sto študentov in več je edina možnost pisni izpit na daljavo. "Kakovost skušamo zagotoviti z omejitvijo časa za posamezni odgovor, podajanjem naključnega vrstnega reda odgovorov in tem, da se študentje ne morejo vrniti na prejšnji odgovor," pojasnjuje profesor Boštjan Vlaovič in poudarja, da je takšen sistem, čeprav niža možnosti nepoštenih praks, za študente precej stresen. Tudi zato bodo na FERI izpite izvajali tudi drugače, študente bodo razdelili v skupine po devet. Vsaka skupina bo imela svojega nadzornika, test pa bodo lahko pisali na klasičen način, torej na papir, na koncu pa poslali sken oziroma fotografijo testa. "To je velik organizacijski izziv, a je še največji približek izvedbi s fizično prisotnostjo študentov," razlaga Vlaovič.
Danes manko v šolstvu, čez dve leti v industriji
Še večji izziv imajo na tej fakulteti asistenti, ki skušajo z videi na razumljiv način predstaviti delovanje posameznih aparatur, s katerimi bi študentje v normalnih razmerah med vajami rokovali sami. "Sploh si ne upam vprašati, koliko ur so dali v vse te priprave, gotovo pa mnogokratnik tega, kar bi opravili z razlagami v živo," razmišlja sogovornik, ko kaže posnetek, ki ga je kolega pripravil za vaje iz akustike. Ob tem pa poudarja, da študentje vsega nikakor ne morejo usvojiti na daljavo. Recimo znanja, kako izdelati anteno in jo priklopiti na inštrument, sestaviti in umeriti elektronsko vezje, izmeriti karakteristike motorja, rokovati z merilnimi instrumenti ali roboti ...
"Pogovarjamo se tudi o možnosti podaljšanja letnega semestra v poletne mesece"
"Tehniki moramo aparature znati prijeti v roke in stvari izmeriti. Če ne bomo kompetenc zagotovili na dovolj visokem nivoju, se bo to poznalo. Zdaj v šolstvu, čez dve leti pa že v industriji. Ne vem, koliko se družba tega zaveda," opozarja sogovornik. Zato toliko bolj pozdravlja nedavno vladno odločitev, da bodo lahko nujne vaje, ki so izvedljive izključno v živo, fakultete začele izvajati takoj, ko iz tako imenovane črne faze epidemije preidemo v rdečo. To je nujno tudi zato, da bodo študentje do konca študijskega leta sploh lahko izpolnili obveznosti in imeli možnost pristopiti k izpitom.
Fleksibilno izpitno obdobje
Zimsko izpitno obdobje pa je že za vogalom, začne se konec naslednjega tedna. Gre za tisti del študijskega procesa, ki ga je preko zaslonov najtežje korektno izpeljati. Na mariborski univerzi navajajo, da izvedbi izpitnega obdobje posvečajo veliko pozornosti. "Senat Univerze v Mariboru je visokošolskim učiteljem podelil pristojnost spreminjanja oblik ter načinov poučevanja in učenja ter preverjanja in ocenjevanja znanja na način, da se priporoča izvedba na daljavo v čim večjem obsegu," pojasnjujejo v kabinetu rektorja Zdravka Kačiča. Glede izvedbe izpitnega obdobja so fleksibilni, dodajajo, in ga bodo po potrebi podaljšali v letni semester.
Bodoči zdravstveni kader izjema
Najnovejši covid semafor predvideva, da bo nujne laboratorijske vaje za študente možno izvesti takoj, ko regija preide v rdečo fazo. A trenutno že obstajajo izjeme in del obveznosti lahko opravljajo fizično na fakulteti, seveda v manjših skupinah in ob upoštevanju zaščitnih ukrepov. Na Univerzi v Mariboru sta taki Medicinska fakulteta in Fakulteta za zdravstvene vede.
To je možno, ker je ministrstvo za izobraževanje simulacijskim centrom in simulacijskim kabinetom za izvajanje študijske dejavnosti, ki izobražuje študente za regulirane zdravstvene poklice, začasno spremenilo namembnost in jih dalo na razpolago zdravstvu za "hitro in učinkovito usposabljanje zdravstvenega kadra. Vse to z namenom, da se čim prej aktivno vključijo v obvladovanje nastalih razmer," pojasnjujejo na ministrstvu.
"Morda bomo omogočili izvedbo nadaljevanja zimskega izpitnega obdobja v maju, ko predavanja in druge oblike pedagoškega procesa ne bodo potekale. Pogovarjamo se tudi o možnosti podaljšanja letnega semestra v poletne mesece. Vendar to ne spremeni dejstva, da bodo za nekatere študente ob nespremenjenem načinu dela, torej ob delu na daljavo, nekatere obveznosti ostale neizpolnjene, kar vpliva na to, da ti ne morejo pristopiti k preverjanju in ocenjevanju znanja in ne bodo izpolnili pogojev, potrebnih za napredovanje po programu oziroma za zaključek študija," izpostavljajo tudi na univerzi. Lani je zamudo, ki je zaradi zdravstvenih razmer nastala pri opravljanju študijskih obveznosti, interventna zakonodaja reševala s podaljšanjem statusa študenta, kar pa za letos še ni predvideno. Na problematiko je rektorska konferenca pristojno ministrstvo že opozorila.
Visokošolski semafor
Ključno je torej, da se fakultete na neki točki odprejo. Kdaj bo to, je odvisno od epidemiološke situacije, odgovarjajo na ministrstvu za izobraževanje. Načrt sproščanja ukrepov ob pojenjanju pandemije covida-19 predvideva, da bi bili na fakultetah možni izpiti in seminarji do deset ljudi, ko bomo dosegli tako imenovano oranžno fazo, kar pomeni, ko bo enotedensko povprečje števila okužb manj kot tisoč in hospitaliziranih manj kot tisoč ljudi.
Nujne vaje, kot rečeno, bodo možne že v rdeči fazi, predavanja na fakultetah pa se bodo lahko pričela šele, ko bomo prešli v rumeno fazo, to je, ko bo enotedensko povprečje novih okužb padlo pod 600, v bolnišnicah pa bo manj kot 500 pacientov s covidom. "Ob novem semaforju z NIJZ že prilagajamo pripravljene protokole. Navodil še nismo pošiljali. Naslednji semester se namreč začne sredi februarja, ko bodo tudi pripravljene usmeritve glede študijskega procesa," pravijo na ministrstvu.
Težko obdobje, a ne povsod
Konkretno na FERI računajo, da bodo v izpitnem obdobju večino izpitov opravili na daljavo, tiste, ki pa so izvedljivi le v predavalnici, pa bodo prestavili na prvi teden po prvomajskih počitnicah, ko bodo urnik spraznili pedagoških obveznosti. Vse ob predpostavki, da bo Slovenija takrat epidemiološko vsaj že v oranžni fazi. Zanašajo se, da bodo lahko študentje do takrat na fakulteti opravili tudi vse tiste laboratorijske vaje, ki so v prvem semestru zastale. Obljubljajo tudi dodatne roke izpitov, za katere se bodo uskladili izvajalci in študentje. "Za vse nas bo to izjemno naporno, a drugače ne gre," se težkega obdobja zaveda Vlaovič.
Medtem ko so na veliko naravoslovno-tehniških fakultetah te dni spopadajo z organizacijsko kombinatoriko, pa na družboslovno-humanističnih fakultetah načeloma ni posebnih težav. Darko Friš, dekan mariborske Filozofske fakultete, namreč pravi, da bodo najverjetneje vse obveznosti zimskega semestra, vključno z izpiti, izpeljali v online obliki in zato posebne prilagoditve in prestavljanje izpitov in vaj najverjetneje ne bo potrebno.