Zadnjo soboto v septembru so na pobudo Oskarja Neuvirta, lastnika zbirke klopotcev, v zaselkih Malečnika odprli vse klopotce. V celotnem kraju je v vinogradih kakšnih 20 klopotcev, ki pa so po večini zaprti, ker ljudi moti njihovo klopotanje.
Klopotec je prvič omenjen okrog leta 1700 in je dokazano slovenski izum. Postavlja se od 25. julija. Njegov osnovni namen je preganjanje ptičev. Klopotec simbolizira veselje ob zorenju grozdja ter veselo in bogato jesen. Takrat se zberejo sosedje in delavci v vinogradu in gospodar ponudi dobro kapljico. Gospodinja speče pečenko in štruklje. Fantje odnesejo dele klopotca v vinograd in ga sestavijo. Harmonikar doda kakšno domačo vižo. Žal ta vinogradniški običaj izginja, ohranjajo ga le redki posamezniki in v okviru turističnih društev.
Poznavalec klopotcev Oskar Neuvirt pove še, da pa izdelava in postavljanje klopotcev ne izumirata, vsako leto jih je več. Vsem, ki bi si kupili nov klopotec, svetuje, naj kupijo takšnega, ki sodi v določeno območje. Poznamo slovenjegoriški ali prleški tip klopotca s štirimi perutnicami ali kraki in haloškega na šest krakov. Poznan je tudi avstrijski tip z osmimi kraki. Slednje klopotce zasledimo ob slovensko-avstrijski meji. Sam je zbral vse tipe klopotcev in različnih velikosti. V zbirki je tudi sorodnik klopotca, imenovan mutec ali mišjak. Ta nima kladivc, ki bi udarjala po deski, ampak s tresljaji preganja miši v poslopju in v zemlji. V delavnici čaka na dokončanje obnove zanimiv, preko sto let star klopotec, ki ima vpeta kladivca ali macleke v štiri lesena kolesa. Največji mojstri izdelave so naredili klopotec celo iz šest vrst lesa.
Takšne in podobne zanimivosti je bilo slišati ob dnevu odprtih klopotcev na Gorci, kjer je zbirka postavljena. Njena najnovejša pridobitev je obnovljen mali klopotec, na katerem piše klopotec želja. Zavrtiš klopotec in si nekaj zaželiš. Zbirka bo na ogled do martinovega. Vstopnine ni.