V Sloveniji je bilo po podatkih Geodetske uprave 6. maja letos 18.298 prodajaln, od tega 1540 na območju mestne občine Maribor. Glede na prodajno površino mariborska občina s 5,17 kvadratnega metra na prebivalca krepko presega povprečje v državi, ki je 2,81 kvadratnega metra na prebivalca. Na lestvici občin zaseda osmo mesto in po tem kriteriju prehiteva celo Ljubljano, ki je deseta. Vodilna je Murska Sobota, ki ima kar 8,52 kvadratnega metra prodajne površine na prebivalca.
Gradnji trgovin ne nasprotujejo
Z mariborske, celjske in ljubljanske občine so nam odgovorili, da ne vodijo evidenc o površinah trgovin in nakupovalnih središč. Gradnji trgovin in trgovskih centrov v občini Celje ne nasprotujejo, dodali pa so, da se trudijo oživiti mestno središče in zapolniti prazne lokale. Z Mestne občine Ljubljana so nam sporočili, da so v prostorskem načrtu zgolj opredelili možne lokacije za trgovsko dejavnost, nimajo pa podatka o kvadraturi. Odločitev, katera trgovina je na posamezni lokaciji najboljša, prepuščajo investitorjem. Dejali so še, da je vračanje trgovcev v mestno središče posledica oživljanja mestnega jedra. "Če so trgovski objekti in trgovski centri dopustni glede na hierarhično nadrejene akte, občina realizacije takšnih objektov ne ovira," pa so sporočili z mariborske občine.
V mariborski Iniciativi Mestni zbor (IMZ) menijo, da odsotnost evidenc kaže, "da občina najbrž nima lastne politike, lastnih kriterijev ali zgornjih omejitev za gradnjo takšnih objektov. Občinsko politiko glede trgovskih centrov tako najbrž vodijo interesi trgovcev, ki potem postavljajo te centre, kolikor hočejo in kamor hočejo, če je le še kje kakšen košček nezazidanega zemljišča."
Toplotni otoki, več onesnaževanja, manj zelenih površin
Ta čas se v Mariboru gradi trgovski objekt diskontne verige Lidl pri Europarku, ki skupaj z zunanjimi površinami zaseda okrog 7500 kvadratnih metrov. Ob njem je predviden še en trgovski objekt, športna trgovina v dveh etažah na okrog 4300 kvadratnih metrih. V fazi izvedbe je prav tako širitev Tuševega supermarketa na Pobrežju. Nekateri trgovski objekti bodo grajeni tudi v pritličjih drugih, večstanovanjskih objektov, nam pojasnijo na mariborski občini.
"Trgovci postavljajo centre, kolikor hočejo in kamor hočejo, če je le še kje kakšen košček nezazidanega zemljišča"
Po mnenju aktivistov iz IMZ imamo trgovin že zdaj več kot dovolj in gradnja novih z vidika dostopnosti dobrin ni potrebna. "V Mariboru je zaradi slabega prostorskega načrtovanja že nastalo več toplotnih otokov - to so območja, ki se zaradi pomanjkanja zelenih površin poleti močno segrevajo (največkrat pa je manko zelenih površin ravno zaradi nakupovalnih centrov). Nakupovalna središča prav tako s sabo prinesejo nepotrebno povečevanje avtomobilskega prometa, kar pomeni več onesnaževanja in tudi višje stroške vzdrževanja infrastrukture, za katere lastniki trgovskih centrov neposredno ne prispevajo nič. Občinske, torej javne površine bi morale seveda predvsem služiti prebivalcem," so prepričani v IMZ. Vse manj je javnih in zelenih površin, namenjenih občanom, zato ti prosti čas namesto na prostem raje preživljajo v nakupovalnih središčih, opozarjajo v IMZ.
Več trgovin, slabši pogoji za delo
Slovenija ima kar 373 kvadratnih metrov nakupovalnih površin na tisoč prebivalcev, s čimer krepko presega povprečje Evropske unije, ugotavlja priznana svetovalna hiša Cushman & Wakefield. Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) Ladi Rožič ob tem pravi: "Trgovski sektor se hitro širi, konkurenca je zelo močna, trgovke in trgovci pa so preslabo plačani."
V trenutnem sistemu država prepušča investicije zasebnim investitorjem, ti pa vlagajo tja, kjer imajo zagotovljen dobiček, za kar potrebujejo poceni delovno silo. Niti ni nujno, da gre za izjemno nizke plače, čeprav Rožič opozarja, da večina še vedno prejema doplačilo do minimalne plače. Bistveno je, da je delovna sila voljna in hitro zamenljiva, ugotavljajo raziskovalci Centra za družbeno raziskovanje. Naraščanje števila brezposelnih in dekvalificirana delovna sila pa krepita moč kapitala in slabita položaj delavcev, zato je vlaganje v ta sektor profitabilno, še razlagajo raziskovalci. Po podatkih Statističnega urada Slovenije za avgust 2020 je bilo v dejavnosti trgovine v Sloveniji delovno aktivnih skupno 113.262 ljudi, od teh je imelo zaposlitev v mariborski občini 7723 delavk in delavcev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
