(MB-TEDEN) Lažne prijave na kvadratni meter

Barbara Bradač Barbara Bradač
03.10.2020 02:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Problematika lažnih prijav prebivališč posameznikov ni unikatni problem mariborske upravne enote, tudi ni nova - z njo se je že lani ukvarjala medresorska delovna skupina. Lažna prebivališča ne prijavljajo zgolj tujci, ki v Sloveniji združijo družino, nato pa se ta vrne v svojo domovino, iz slovenskega proračuna pa vlečejo socialne transferje in zdravstvene pravice, ali pa družina ostane tu, delavec pa gre s trebuhom za kruhom po Evropi. Čeprav so predvsem ti primeri politično velikokrat izpostavljeni.

​Tukaj so tudi pripadniki romske skupnosti, ki prebivajo v nepremičnini, kjer prijava ni mogoča, saj recimo nima hišne številke. Gre tudi za tiste tuje delavce, ki se v resnici odselijo iz Slovenije, saj jim je, potem ko jih delodajalec več ne potrebuje, odjava prebivališča zadnja skrb. In gre tudi za Slovence, ki ohranijo prebivališče v Sloveniji, bivajo in delajo pa v tujini, ali pa so lažno prijavljeni na drugem naslovu zaradi lažjega vpisa otroka v vrtec ali uveljavljanja potnih stroškov. In še za marsikoga, ki izkorišča družbo in sistem. V prvi vrsti bi morala biti skrb in srd uperjena proti tistim, ki s fiktivnimi prijavami služijo. Mariborski kriminalisti so pred kratkim pridržali žensko, ki je ob pomoči dveh družinskih članov na treh naslovih v okolici Maribora vse od leta 2018 za prejeto plačilo lažno prijavila večje število tujcev, ki so začasno prijavo na območju Evropske unije potrebovali za opravljanje dela. Takšnega kriminalnega okoriščanja ni malo, bilo je že kar nekaj obsodb po vsej Sloveniji.

Premier Janez Janša je s tem, ko je prst uperil v UE Maribor, opozoril na problem, ki je v državi eskaliral. Na mariborski upravni enoti so izpeljali notranji nadzor, preverili 1047 primerov sumljivih prijav prebivališč. Posipali so se s pepelom in predlagali rešitve. Z lažnimi prijavami prebivališč se srečuje tudi veliko drugih upravnih enot. V UE Krško recimo izstopa objekt, kjer ima prebivališče prijavljeno 260 tujcev na naslovu stanovanja s 85 kvadratnimi metri bivalne površine in lokalom.

Da je bila javno izpostavljena prav UE Maribor, ni presenetljivo, leto dni jo vodi Srečko Đurov. To je tisti načelnik, ki je rekel ne Thompsonovemu koncertu v Mariboru, notranje ministrstvo pa je nato odpravilo odločbo upravne enote o prepovedi koncerta. Sredi septembra je potekala interpelacija zoper notranjega ministra Hojsa v zadevi Thompson, nekaj dni kasneje pa je predsednik vlade izpostavil problem fiktivnih prijav na UE Maribor. Minister za notranje zadeve Boštjan Koritnik je notranji nadzor na UE Maribor napovedal preko twitterja, za UE Krško recimo takšnega tvita ni bilo.

Nesprejemljivo je, da v dobi informacijske tehnologije računalniški sistem sploh dovoljuje prijave, kjer je že absurdno veliko število ljudi, da uradniki nimajo sistemskega nadzora in problematične naslove odkrijejo naključno in posamično, da država pri tem spregleda davke od najemnin. V prvi vrsti je odpovedal sistem in, ja, delno tudi ljudje. Sistemsko je treba spremeniti zakonodajo, je poziv iz upravne enote. Za zaključek zgolj to. Nimamo zakona, ki bi določal, koliko kvadratnih metrov je potrebnih za bivanje ene osebe.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta