Igor Selan
Projekt Outdoor center Maribor - Areh, vreden 7,5 milijona evrov, je po pričakovanjih v polnem teku, ne nazadnje Marprom lovi roke za sofinanciranje ministrstva za gospodarstvo, ki bo za dokončanje vmesne postaje pohorske vzpenjače, zamenjavo vlečnice Ruška za novo štirisedežnico, ureditev novih kolesarskih prog Čopka, Ruška 1 in 2, skills parka ter treh gibalnih parkov, dodalo kar šest milijonov. Projekt namreč mora z vsemi papirji in računi zaradi državnega sofinanciranja biti zaključen do konca tega leta.
Da je zamenjava dotrajane infrastrukture, kot je denimo vlečnica Ruška, na Pohorju nujna, je jasno vsakomur, a še zmeraj mnogi nanjo gledajo zgolj v luči nezanesljivega zimskega turizma, pa čeprav gre v tem primeru pravzaprav pretežno za investicijo v letni turizem, ali še bolje, v celoletnega. Z novo sedežnico Ruška se namreč ne bo zgolj povečalo udobje smučarjev in skrajšale čakalne vrste, ampak bo na Areh pripeljala tudi kolesarje, ki bo zdaj še raje obiskali tudi ta del Pohorja.
Gre torej za prve nujne korake na poti blagovne znamke, imenovane Pohorje 365, ki že z imenom pove, kaj je njen osnovni cilj in je, ne samo zaradi muhavih zim v zadnjih desetletjih, nujen korak za razvoj celovitega pohorskega turizma. Sosedje Avstrijci, ki slovijo po smučiščih, namreč s svojim bistveno bolj razvitim turističnim produktom od našega ustvarjajo večino prihodkov poleti in ne pozimi. V še zmeraj referenčnem letu 2019 so denimo z zimskim zaslužili 15,5 milijarde, z letnim pa kar 22,8 milijarde evrov.
Enako je torej treba gledati tudi na investicijo v vmesno postajo gondole, pri kateri nekateri, enako kot pri Splavarski brvi, še zmeraj iščejo smisel. A medtem ko bo smisel brvi viden šele čez več let, ko bo v celoti dokončan tudi 13-kilometrski rekreativni obroč med Mariborskim otokom in jezom v Melju, bo vmesna postaja tega dobila že prej. Če bo prihajajoča zima bolj skopa s snegom od res radodarne minule, bo že kmalu omogočila kolesarjem aktivnost tudi pozimi, s tem pa čez vse leto. Nadalje je vmesna postaja izjemno pomembna tudi za najmlajše. Zanje je namreč spuščanje s kolesi z vrha Pohorja prenevarno, zdaj pa bodo končno dobili progo, na kateri bodo lahko izpilili svoje gibalne sposobnosti, preden se bodo podali na nevarnejše terene.
Ob tem je eden ključnih ciljev projekta tudi bolje povezati Mariborsko Pohorje in Areh v enovit gorski center, ki bo z atraktivno ponudbo privabljal obiskovalce v vseh letnih časih. Brez ponudbe namreč tudi ni gostov, če pa ti že so, pa od njih ni kaj dosti, če svojega denarja nimajo kje pustiti.
Mariborska občina in Marprom gresta s projektom outdoor centra nedvomno v pravo smer, bodo pa morali oboji počasi začeti razmišljati, kako te dejavnosti privatizirati. Naloga občine in občinskih podjetij namreč ni, da se gredo turizem neposredno, ampak da ustvarjajo optimalne pogoje za turistične ponudnike na trgu. Konec koncev ni neznanka, da je občina v turistično zgodbo na Pohorju padla povsem po naključju in nenamerno s stečajem Športnega centra Pohorje. Občina si bo tako morala prizadevati, da pritegne obetavne vlagatelje in podjetja, ki bodo s svojo dejavnostjo obogatili turistično ponudbo. A za slednje bo najprej potrebno v občinsko malho - za nadaljnji razvoj Pohorja poseči še bolj.
