"Nezaslišano, da se v tem času in s takšnim šolskim sistemom spustimo na nivo govoric in nezaupanja v znanost"

Ravnatelji pravijo, da je za pouk model B utečen, želeli bi podrobna navodila, ki bi omogočala več svobode pri izvajanju pouka in zunajšolskih dejavnosti. Prezračevalni sistemi so prevelik zalogaj, da bi ga zmogle plačati šole same, opozarjajo, zato bodo odpirali okna. Snažilke v teh dneh čistijo in pripravljajo šolske prostore, profesorji se udeležujejo različnih predavanj in delavnic. Po pridobljenih podatkih je precepljenost zaposlenih v mariborskih srednjih šolah nekoliko višja kot v osnovnih šolah, še nižje so precepljeni zaposleni v vrtcih.

Naloga ravnatelja je, da zagovarja znanost

Samo Repolusk, ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška, pravi, da je na šoli 75 odstotkov zaposlenih cepljenih. "Odkrito smo se pogovarjali v zbornici. Po izobrazbi sem naravoslovec in bolj kot v govorice verjamem v znanost, v znanstveno metodo, v znanstveni pristop, čeprav vem, da obstaja določena skupina znanstvenikov, ki trdi nasprotno. Imam ženo, ki dela v zdravstvu, in težave poznam iz prve roke. Tudi kot družina smo spremljali težke primere. Ko sem zahteval uveljavljanje pravil za dijake in učitelje, sem bil strog in dosleden. Mogoče bi kdo rekel, da sem avtoritarno nastopil, ampak kadar gre za vero v znanost in znanstveno metodo, si bom to dovolil, ker je nezaslišano, da se v tem času in s takšnim šolskim sistemom spustimo na nivo govoric in nezaupanja v znanost. Potem v šoli z izobraževanjem nismo ničesar dosegli, če ne razumemo elementarnih stvari biologije in vanje ne verjamemo," je jasen ravnatelj.

Čeprav prejema pisma pravnikov, civilne iniciative, staršev, tudi očitke, da po eni strani zagovarja svobodo izražanja in da rad vzgaja upornike, pojasnjuje: "Eno je avtonomija odločanja, ko gre za mejna področja, za družboslovna vprašanja, ki so stvar debate. Ne moremo pa razpravljati o naravoslovnih dejstvih, kadar so večinsko dobro določena in potrjena. Tu ni demokracije, ali mi je nekaj všeč ali ne." Repolusk izpostavlja problem nerodne komunikacije vlade in predstavnikov zdravstva, ker se premalo poudarja namen restriktivnih ukrepov. To je, da ne želimo preobremenitve bolnišničnega sistema. Prizna, da so mu maske zoprne, a verjame raziskavam, da zaščitijo, takšne so tudi njegove izkušnje. Čeprav se nekateri ravnatelji o cepljenju ne želijo pogovarjati z zaposlenimi, meni, da je naloga ravnateljev, da zagovarjajo znanost. "Stavim karte na zaupanje v večinsko znanost. Ker ko bomo morali začeti dvomiti o verodostojnosti znanstvenih ugotovitev, je to kolaps te civilizacije. Ko ne moreš več nikomur zaupati, je konec, naslednji korak je lahko anarhija," pojasni.

Klavir ne mara menjave temperature

Na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor je odstotek cepljenih in prebolelih med 40 in 50 odstotki, pove ravnateljica Helena Meško. "Zaposlene smo o cepljenju redno obveščali, a odločitev je individualna in mislim, da se od ravnateljev tukaj preveč pričakuje." Organizacija pouka je na konservatoriju zahtevna, pripravljajo se tako na pouk v šoli kot tudi na daljavo."Ogromno smo investirali v znanje in kompetence učiteljev, tudi v tehnično opremo, nekaj s pomočjo države, nekaj sami," pojasnjuje ravnateljica. Želijo si, da bi pouk potekal v živo. "Lani smo se bali poškodb pri baletu, saj otroci doma nimajo pogojev za delo - dovolj velikega prostora ali primernih tal. A poškodb na srečo ni bilo." Pri pouku se bodo držali navodil in delali na podlagi izkušenj. Pri baletu so lani določeno obdobje izvajali le vaje ob drogu z ustrezno varnostno razdaljo. Pri trobilcih, pihalcih in pevcih, kjer je največ aerosolov, so za zaščito skušali poskrbeti z zaščitnimi paneli in rednim zračenjem. A tudi pri rednem zračenju se lahko zatakne, zlasti pozimi, saj določena glasbila, recimo klavir, ne marajo menjave temperature. "Zato imamo več stroškov z vzdrževanjem, ker se prej razglasijo, les, tipke in strune pa se navlažijo," izpostavlja Helena Meško.

Namestili ionizator in prečiščevalec zraka

Katja Rek, ravnateljica Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor, je z deležem cepljenih na šoli zadovoljna, saj je ta nad državnim povprečjem, a številke ni sporočila. "Odločitev za cepljenje je stvar vsakega posameznika, zato posebnih promocij nismo izvajali. Smo pa v času, ko so se lahko učitelji in dijaki prednostno cepili, vse k cepljenju pozvali," pove Rekova. Meni, da bo zmagal zdrav razum in da bo vsak posameznik prevzel svoj del odgovornosti in ravnal solidarnostno. "V želji po čim večji zaščiti dijakov in zaposlenih upoštevamo in striktno izvajamo vse predpise. Poleg tega smo v učilnice, kjer se izvaja praktični pouk, namestili ionizator in prečiščevalec zraka," dodaja.

Ravnateljica Srednje prometne šole Maribor Mira Jug Skledar pove, da priprave na šolsko leto potekajo podobno kot lani. Protokole imajo pripravljene, ko prejmejo zadnje informacije od pristojnih, jih bodo dopolnili. Športno vzgojo bodo imeli na prostem, na zelenici pred šolo bodo izvedli tudi nekatere druge predmete. Izziv jim predstavlja tudi usklajevanje s starši, ki imajo različne želje in poglede na trenutno situacijo: "Nekateri ne razumejo, da smo javni zavod in da se moramo držati navodil, ki jih poda država." Na Srednji prometni šoli je po besedah ravnateljice cepljenih več kot 80 odstotkov učiteljev, vodstvo pa jih v to ni posebej prepričevalo.

Ob organizacijskih ukrepih še pritiski staršev

Ravnatelj Srednje strojne šole Maribor Darko Kukovec pove, da natančnega podatka o številu cepljenih sodelavcev nima, vendar sklepa, da je takšnih okrog dve tretjini. "Ko smo se pogovarjali o testiranjih, smo na zaposlene apelirali, da naj se cepijo, ker je to najboljša možnost za organizacijo pouka, a tukaj se naša pristojnost konča," pojasni Kukovec. Ob organizacijskih ukrepih se soočajo tudi s pritiski staršev. Dejal je, da dnevno prejema pošto staršev, ki mislijo, da o cepivih vedo vse, informacije pa črpajo s facebooka in twitterja. Kukovec je kritičen tudi do kampanje za spodbujanje cepljenja, saj bi jo po njegovem moral voditi kdo, ki je v javnosti bolj priljubljen kot Milan Krek.

Ravnatelj Ivan Lorenčič pove, da je precepljenost na II. gimnaziji Maribor skoraj 80-odstotna. "Težav, kako izpeljati model B, ni," pravi. "Težave so, ker to ni pravi pouk, dokler so otroci in profesorji z maskami v razredu in dokler so omejene zunajšolske dejavnosti. Pouk že teče, ampak socialni stiki ne potekajo, kot bi morali."

Precepljenost na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor je 86-odstotna, kar ravnatelj Dušan Erjavec pripisuje tudi temu, da imajo starejši kolektiv.

​Na Srednji elektro-računalniški šoli Maribor je cepljena približno polovica zaposlenih, četrtina jih je virus prebolela, pove ravnateljica Irena Srša Žnidarič. "Opažam, da imajo tisti, ki se ne želijo cepiti, za to razloge, v katere ni smiselno, da bi vanje dregalo vodstvo šole, ker bi to lahko razumeli kot pritisk ali neenako obravnavo. Ravnatelji nismo zdravstveno osebje, mi lahko govorimo kvečjemu kot politiki ali pa moraliziramo, povemo svojo izkušnjo. Neprimerno je, če se vodstveni delavec ukvarja s tem."