To se bo namreč zgodilo po mnogih letih, kakšnih stotih. Valentan je, odkar ga je nadškof Alojzij Cvikl po študiju prava v Rimu s 1. avgustom poslal v župnijo, postoril že ogromno zadev.
Na župnišču visijo zastave, pri vhodu je nameščena tabla z novim grbom župnije, cvetlična korita lepšajo prostor. Prva stvar, ki se je je lotil, je bila obnova veroučne učilnice oziroma večnamenskega prostora in sanitarij, ki so bile v katastrofalnem stanju. Valentan meni, da se morajo otroci pri verouku počutiti dobro, k čemur prispeva tudi ustrezno okolje. "Ker ni bilo pisarne, kjer bi ljudje lahko sedli, se z duhovnikom pogovorili, naročili izpiske iz matičnih knjig ..., je bila moja naslednja želja, da to uredimo. A želje so eno, realizacija pa drugo, toda nam je uspelo. Ljudje so stopili skupaj - resda sem jih morda pričakoval še več - in s prostovoljnim delom, občutkom za župnijo in kraj smo v dveh mesecih naredili že ogromno," je vesel. Kadar se je delalo od jutra do večera, so gospodinje poskrbele za hrano, kavo je skuhal župnik, ki izpostavlja, da mora imeti župnišče vrata na široko odprta. "Vsi, ki v srcu dobro mislijo, so dobrodošli pri nas, levi in desni, stari in mladi, verni in po svoje verujoči, Cerkev je prostor za vse ljudi. Papež Frančišek nas vedno znova opozarja na to," pravi mladi duhovnik, ki že snuje načrte za naprej.
"Če je Danilo Kmetič med zaslužnejšimi, da dela v župnišču odlično tečejo, je Rafael Kocbek tisti, ki obvlada prenovo sakralnih interierjev. Oba se zavedata, da smo odgovorni za dediščino naših prednikov in da moramo prihodnjim rodovom zapustiti lep pečat. V župnijski cerkvi, ki se med drugim ponaša s Straubovimi oltarji iz 18. stoletja in oljnimi slikami graškega umetnika Flurerja, je bila minuli teden končana zasteklitev zimske kapele svetega Frančiška Asiškega, za katero je oltar leta 1922 izdelal štajerski kipar, pozlatar in restavrator Ivan Sojč. Ko bo spet mogoče, bodo v zimskem času v tej kapeli tedenske maše, saj jo bomo tudi ogrevali," razlaga Valentan.
"Vsi, ki v srcu dobro mislijo, so dobrodošli pri nas, levi in desni, stari in mladi, verni in po svoje verujoči, Cerkev je prostor za vse ljudi"
Malečnik je prav zaradi sakralne dediščine biser v mariborskem primestju, obdan s številnimi vinogradi in turizmi. Valentan s ponosom pove, da župnijski arhiv hrani dokumentacijo, ki izkazuje, da se prvi župnik v Malečniku omenja že davnega leta 1338, župnija pa še prej, leta 1236, ko je znana kot Župnija Svetega Petra na skali.
Župnišče je edinstven primer baročne arhitekture na Slovenskem. Lepo prenovljene kapele križevega pota pripeljejo do Marijine romarske cerkve na Gorci iz leta 1517, ki je svojevrsten umetniški podvig z neogotsko poslikavo, ki sta jo ustvarila furlanska umetnika Brollo in Fantoni. Tam je na oboku upodobljen tudi škof Anton Martin Slomšek, ki je rad zahajal na Gorco s prijateljem in takratnim malečniškim župnikom ter častnim kanonikom Markom Glaserjem, ki je leta 1868 v Malečniku ustanovil dekliško šolo. V samostanu, ki je bil po vojni nacionaliziran, so jo vodile šolske sestre. Hčerka ene od tečajnic, Anica Žižek, še hrani zvezek svoje mame iz leta 1931, v katerega si je zapisovala recepte in druge napotke sestra. "Pridite v Malečnik, pobrskajte po naši prenovljeni spletni strani ali pa nam sledite na FB," še pravi novi duhovnik in dodaja, da jih, ko bodo postavili signalizacijske table ob cesti in se bo uredila razsvetljava na Gorci, ne bo mogoče več zgrešiti.
