Obnova stavb naj vključi zgodovino in ljudi

Nina Ambrož Nina Ambrož
21.08.2024 20:15
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pogovor na vrtu nekdanjega Černičevega sanatorija v Mariboru, nekoč moderne, vrhunske vile 
Pogovor na vrtu nekdanjega Černičevega sanatorija v Mariboru, nekoč moderne, vrhunske vile 
Andrej Petelinšek
Na vrtu nekdanjega Černičevega sanatorija v Tyrševi ulici v Mariboru, kjer je začasno prizorišče umetniškega trienala Eko 9 Umetnostne galerije Maribor (UGM), sta galerija in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pripravila moderiran pogovor o trajnostni rabi dediščinskih ambientov v urbanem okolju in njihovem pomenu. Izhodišče, okoli katerega so govorniki gradili razpravo, je bila stavba dr. Mirka Černiča, edina modernistična vila v središču mesta, ki je v lasti mariborske univerze. Od nastanka je bila namenjena zdravstvu. Zadnja leta je bila zaprta, zapuščena.

Dr. Jerneja Ferlež, etnologinja, kulturna antropologinja in bibliotekarka Univerzitetne knjižnice Maribor, dr. Eva Sapač, umetnostna zgodovinarka in konservatorka ZVKDS, dr. Tanja Simonič Korošak, krajinska arhitektka (Studio TSK), arhitekt David Mišič (Styria Arhitektura), kustos UGM in kurator trienala Eko 9 Jure Kirbiš so se v aktualni temi o starih objektih, njihovem ohranjanju in novi rabi dotaknili tudi kolektivnega spomina, percepcije ljudi in odnosa, ki ga imajo Mariborčani do Černičevega sanatorija.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta