V intervjuju sem o ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku izjavil, da je šibek, da je strahopetec. Oceno sem podkrepil s preverljivimi argumenti in za njimi stojim še danes. Kar je res, je res. Sedaj mi minister vrača in trdi, da je strahopetec tisti, ki šikanira svoje zaposlene. V tem delu se z njim celo strinjam. Ne morem se pa strinjati z njegovo trditvijo, da sem jaz tisti, ki je šikaniral svoje zaposlene. Razumem ga zgolj kot ponesrečen poskus spreobračanja pozornosti od pravega razloga moje razrešitve. Da sem ostal zvest pravu, da se nisem uklonil, kot se je uklonil on. Minister spet trdi, da je proti Thompsonu, hkrati pa sedi v vladi, ki je koncert Thompsona dovolila. Če je res proti, kot zatrjuje, bi odstopil. Za odstop pa je potreben pogum. To pa je tisto, česar strahopetci nimajo. Upoštevajoč, da sem bil še pred razrešitvijo kot načelnik Upravne enote (UE) Maribor deležen hudih obtožb, šikaniranja, in ker nisem želel, da me za krivega na osnovi lažnih, zavajajočih in prirejenih informacij spoznajo tisti, ki za sojenje niso pristojni, sem že 21. januarja 2021 Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru v presojo podal prijavo samega sebe, o čemer sem obvestil tudi ministrstvo. Ne poznam nikogar, ki bi se tožilstvu prijavil sam. Tisti, ki pa si upamo to narediti, to storimo zato, ker nimamo ničesar skrivati ali se bati.
Do danes tožilstvo z menoj sploh še ni opravilo razgovora (vprašanje, ali ga sploh bo), kaj šele, da bi me sodišče spoznalo kot odgovornega za šikaniranje, ki je po kazenskem zakoniku kaznivo dejanje. Me je pa obsodil minister Koritnik, ki je očitno po novem postal tudi sodnik. Upam, da bo nekoč zbral pogum in se mi za to žalitev tudi opravičil. Kako absurdna je zadeva, pa najbolje ponazori sklep ministra št. 1002-376/2021/11, ki sem ga prejel nekaj dni po razrešitvi s položaja načelnika. Iz sklepa izhaja, da sem za delovno uspešnost prejel dodatne tri dni dopusta, največ, kar je po zakonu možno in kar dobijo uslužbenci, ki so ocenjeni z oceno odlično. Minister me je torej obsodil, da šikaniram, hkrati pa me je nagradil z dodatnim dopustom za delovno uspešnost. Bravo, minister!
Moj mandat na UE Maribor se je končal. Tudi ministrov se bo. Po čem si naju bo javnost zapomnila, bo pokazal čas. Sam lahko zaključim zgolj to: politika ni kozmetika.
Minister tudi navaja, da je bilo stanje na upravni enoti tako slabo, da je moral presekati gordijski vozel in me zaradi objektivne odgovornosti in ker se nisem usedel z zaposlenimi za skupno mizo, razrešiti. Za razliko od ministra moji sodelavci v času, ko je število okuženih s covidom-19 v državi strmo naraščalo, niso sedeli v kozmetičnem salonu, ampak so navkljub nevarnosti stoično opravljali svoje delo. Pozablja, da me je, ko sem se usedel za skupno mizo z zaposlenimi, prijavil zdravstvenemu inšpektoratu. To poskuša zabrisati tudi s sklicevanjem na Frančiška Verka, ki nas je označil za psihosocialno nesnago, in na uslužbenko, ki ji je bilo izredno odpovedano delovno razmerje zaradi suma storitve kaznivega dejanja, katerega utemeljenost je potrdila tudi vladna komisija. Nisem vedel, da bi moral pogledati stran, ko ugotovim nepravilnosti. Očitno minister to zmore, jaz ne.
Moj mandat na UE Maribor se je končal. Tudi ministrov se bo. Po čem si naju bo javnost zapomnila, bo pokazal čas. Sam lahko zaključim zgolj to: politika ni kozmetika.
Srečko Đurov, Maribor
