Pred desetimi leti je Matevž Rajh postopoma začel kupovati želve in jih ima danes že 14, stare so od dveh do 13 let. Kupi jih na sejmih v tujini in preko slovenskega gojitelja z vseh koncev sveta, tudi iz Zambije. Cene se gibljejo od 100 do štiri tisoč evrov. Veterina je bila tudi njegov želeni študij, a ker je v Ljubljani, se je nato odločil za arhitekturo v Mariboru. Tam je sedaj zaposlen pri geodetskem podjetju. "Mene bodo preživele," pravi o svojih želvah, ki lahko živijo tudi okoli 100 let. So zelo občutljive na obolenja dihal, zunaj so lahko le, ko je najmanj 20 stopinj Celzija. V spodnjih prostorih hiše ima zato z žarnicami UVA- in UVB-svetlobe in toplote za pravilno rast opremljen lesen boks, v katerem so sekanci, žagovina in seno. Rdečevratke in rumenovratke ima tudi v ribniku skupaj z ribami, medtem ko se notranje želve imenujejo afriške ostrogaste. Želve v ribniku se zakopljejo v mulj in zimo prespijo.
Želve so težke med 30 in 54 kilogrami, največ tehta oklep iz roževine. So zelo močne in se tudi stepejo, tudi poškodujejo druga drugo. Njihovi karakterji so različni, razlaga Matevž in še pravi, da poznajo njegove družinske člane, hkrati pa "vedo, kdo je šef".
"Najlepše jih je opazovati, ko jedo travo"
Poleti so zunaj in na ograjenem travniku jedo travo. "Da ni treba kositi," smeje izstreli Rajh, ki mu je v največje veselje jih opazovati, ko jedo travo. Sicer jedo še solato, lubenice ..., pijejo vodo. Iztrebkov se vsak dan nabere za 15-litrsko vedro. Poleg tega je treba tedensko vse še temeljito očistiti. Pred poletjem bo zunaj napravil sodoben, okoli 50 kvadratnih metrov velik zastekljen objekt, kjer bo tudi talno gretje, vse "kakor v živalskem vrtu", želve pa bodo lahko prosto hodile na pet arov veliko travnato površino, je načrte nanizal Rajh, ki je sicer vnuk aktivistke in humanitarke ter prejemnice mnogih priznanj Francke Rajh.