Barbara Bradač
Grof Ivan Erazem Tattenbach je v 17. stoletju skoval zaroto s Petrom Zrinskim in Franjem Krstom Frankopanom proti cesarju in ogrskemu kralju Leopoldu I., in čeprav je imel sprva več pomislekov, je leta 1668 prav na Gradu Rače podpisal prisego o sodelovanju. Zaroto so kovali tri leta, a se ni izšla. Ko je bil Tattenbach priveden v Gradec, so ga 21. marca 1670 aretirali. Zrinski in Frankopan sta bila pod pretvezo privedena v Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt), kjer so ju zaprli in 30. aprila 1671 usmrtili z obglavljenjem.
Z vztrajnim delom do inovativne kulturnoturistične zgodbe
Ta edinstvena zgodba o zaroti je pritegnila pisatelja Josipa Jurčiča, da je napisal prvi slovenski zgodovinski roman Ivan Erazem Tattenbach, prvič objavljen v časopisu Slovenski narod 1. januarja 1873. In ker imajo romani običajno tudi romantično komponento, jo ima tudi ta. Ana Katarina Zrinska, žena Petra Zrinskega, in naš Tattenbach naj bi imela tudi ljubezensko afero na Gradu Rače. Ta celotna zgodba je že pred 15 leti nagovorila Polono Račič, Framčanko in turistično vodnico. Zaradi njene vztrajnosti je Občina Rače - Fram tudi natisnila ponatis Jurčičevega romana. Račičeva pa je oblikovala celostni inovativni kulturnoturistični program destinacije občine Rače - Fram in že kuje nove ideje. Na gradu bi rada v stilu takratnega obdobja uredila Tattenbachovo kavarnico s posebnim pecivom. Recept za Tattenbachove tortice že pripravlja sokrajanka. Želi si tudi sobo pobega v gradu, kar je občini že omenila. Veseli se vseh tematskih dogodkov v povezavi s knjižnico, ki bo prav tako našla svoj prostor v Gradu Rače. Njena celostna ponudba vključuje tudi druge lokalne akterje, a jo je nekoliko ustavil koronavirus.
Nebrušeni biser, ki že sije
"Prve zapise o Jurčiču in tem romanu, o podpisu zarote na gradu, v naših sobanah, sem zapise zasledila v zborniku o Račah, ki ga je spisal ljubiteljski zgodovinar Franc Pajtler. Brskala sem naprej, saj mi ni dalo miru. Povezala sem se s sokrajanko dr. Vlasto Stavbar, ki dela v Univerzitetni knjižnici v Mariboru, in njen kolega je prišel s povštrčkom, na katerem je z belimi zaščitnimi rokavicami držal originalen izvod Jurčičevega romana. To je bila dodatna spodbuda, da sem se še globlje zakopala," pripoveduje Račičeva.
Ker zaradi svoje službe veliko potuje, je naključno marsikje naletela na zgodbo Tattenbacha, tako na Dunaju kot v Zagrebu, na Krku in v Gradcu. "V katedrali v Zagrebu nam je turistična vodnica pokazala reliefni spomenik na steni desne ladje in povedala, da sta tu pokopana njihova narodna junaka, Zrinski in Frankopan. Skoraj sem se sesedla, ker, počakaj no malo, to je naša zarota. Spet sem začela brskati in vmes sem imela veliko dvomov, ker to pozna tako malo ljudi. To mi nikakor ne gre v glavo in ves čas mi vrta črv, zakaj smo ga tako zanemarili. Ali je bila ljubezen med njim in Katarino resnična, ne vem, Jurčič pravi, da je ona s Tattenbachom kovala zaroto, in to na našem gradu," nadaljuje Račičeva, ki ni več želela izpustiti tega neobrušenega bisera iz rok, čeprav je včasih že skoraj obupala. A vsakokorat jo je nagovoril naključen dogodek. Denimo tudi pisatelj Marjan Tomšič, rojen Račan, ki je v intervju za Večer povedal, da če ga pot ne bi zanesla na Kras in ne bi napisal Šavrink in drugih zgodb, bi pisal o grofu Tattenbachu. S pisateljem sedaj veliko sodelujeta. Komaj čaka, da jo pokliče in da mu lahko poroča, do kod je s Tattenbachom prišla.
Kmalu sodobna izdaja romana
Pred dvema letoma je Občina Rače - Fram na pobudo Polone Račič izdala inovativen turistični spominek - ponatis romana o grofu Ivanu Erazmu Tattenbachu (v istem formatu, kot je originalni izvod romana, in tudi v takratnem jeziku), ki je ovit v pasico z opisom turističnih vedut občine Rače - Fram. Nad tem je bil navdušen pisatelj Marjan Tomšič, saj je tudi sam neuspešno k ponatisu nagovarjal založbe. "Ko sem lahko prebral ta ponatis, kar nisem mogel verjeti, da držim v roki takšno dragocenost. Ko sem ga drugič zelo pazljivo bral, sem se čudil Jurčičevemu talentu in psihološkemu daru. To je pravi roman, Deseti brat se s tem delom ne more primerjati. Tudi zato ne, ker gre v romanu o Tattenbachu za evropsko in v nekem smislu svetovno zgodovino. Za ta roman velja to, kar nam je eno leto pred svojo smrtjo rekel Ciril Kosmač: Noben pisatelj nima tolikšne fantazije, kot jo ima življenje samo!" je zapisal v pismu Račičevi.
Navdušila je tudi pisatelja in direktorja Beletrine Mitjo Čandra, ki je ob nedavnem literarnem večeru v Račah povedal: "Polona, čestitke za krasno gesto, ponatis Jurčičevega romana, ki je bil tudi zame odkritje!" Pisatelj in glavni urednik založbe Litera Orlando Uršič je zagrabil zgodbo in pripravlja sodobno izdajo romana Ivan Erazem Tattenbach. Še letos bi lahko zagledala luč sveta. "Po svetu iz nič naredijo zgodbe, mi pa imamo noro dobro zgodbo in smo jo zanemarili in pozabili. Zdaj je to zgodba, ki ne bo nikoli zaključena, ker se niti kar snujejo," je zadovoljna Polona Račič, ki z veseljem sprejme vse, tako iz kraja kot obiskovalce, ki želijo sodelovati v njeni inovativni kulturnoturistični zgodbi, s to je že drugič uspešno vključena v evropski turistični projekt.
