Slovenski hlod ne bo šel več vmes v Avstrijo, napovedujeta Lumar in iQwood

Nina Ambrož
10.11.2021 18:30

Podjetje Lumar v družbo iQwood vlaga 1,5 milijona evrov in poskuša vzpostaviti celotno lesno predelovalno verigo od hloda do hiše.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Miha Bogataj, Marko Lukić in Martin Hladnik z novim produktom, masivno leseno steno brez lepil Foto: Marko PIGAC

Marko Pigac/mp Produkcija/pigac.

Mariborski graditelj montažnih hiš Lumar se povezuje z družbo iQwood iz Mengša, ki proizvaja masivne lesene stene. Partnerstvo podjetij bo omogočilo povezovanje celotne lesnopredelovalne industrije - od hloda do končnega izdelka (hiše), napovedujejo, brez vmesnega izvoza slovenske hlodovine in povratnega uvoza v Slovenijo, kar je zdaj običajna, problematična praksa. Nov korak v razvoju družb in strateško naložbo so predstavili na današnji virtualni tiskovni konferenci.

Lesene stene brez lepil in staro znanje

"Ker verjamemo v slovenski les in znanje pri proizvodnji kakovostnih (pol)proizvodov, začenjamo lokalno zgodbo, ki pomeni priložnost za celotno slovensko lesnopredelovalno verigo, in nadaljujemo trajnostno poslovno strategijo," je povedal Marko Lukić, direktor in solastnik Lumarja. "Prispevali bomo k delovnim mestom z boljšo dodano vrednostjo, hkrati pa bo dodana vrednost ostajala v Sloveniji," obljublja Lukić. Dodal je, da že dolgo spremlja, kako se slovenska hlodovina izvaža v sosednjo Avstrijo, od tam pa nazaj uvažamo izdelke z višjo dodano vrednostjo. Ta trend bodo poskušali obrniti, saj nameravajo les kupovati in predelovati neposredno doma. O tem, kako zagotoviti ustrezno količino hlodovine, se pogovarjajo z javno družbo Slovenski državni gozdovi in žagami, ki že delajo za Lumar.

Marko Lukić

Milijon in pol evrov bo mariborsko podjetje vložilo v obliki kapitalskega vložka v tehnološki razvoj in stroje iQwooda, ki načrtuje masovno izdelavo lesenih sten brez vsebnosti lepila. Stabilnost in trdoto sten zagotavljajo s križnim sestavljanjem desk, spojenih s posušenimi lesenimi mozniki. Njihova uporabna doba je sto in več let, je dejal Miha Bogataj, direktor in solastnik družbe iQwood, in izpostavil zdravo bivalno klimo, ki jo zagotavlja les. Pri razvoju produkta so se naslonili na tradicionalna znanja postavljanja kozolcev in starega stavbarstva ter sodobne arhitekturne in gradbene pristope. Izdelek so uspešno testirali na Zavodu za gradbeništvo Slovenije. Za razvoj CNC-stroja za izdelavo stene jim je Gospodarska zbornica Slovenije letos podelila srebrno nacionalno priznanje za inovacijo.

Proizvodnja v Mengšu in izvoz

IQwood v proizvodnji v Mengšu zaposluje šest ljudi, načrtujejo še šest dodatnih zaposlitev v prihodnjem letu. V naslednjih petih letih bi radi zaposlovali okoli 20 delavcev, odvisno od povpraševanja. Zmogljivost proizvodnje je trenutno okoli 2000 kubičnih metrov predelanega lesa vključno z mozničenimi stropovi, ki so dodatni produkt, a jo želijo do sredine prihodnjega leta dvigniti na 3000 kubičnih metrov predelanega lesa. Ta količina zadostuje za 50 do 100 hiš. "Naš cilj je, da v naslednjih treh do petih letih pridemo na raven od 5000 do 10.000 kubičnih metrov predelanega lesa," je dejal Martin Hladnik, družbenik iQwooda.

S takšnimi masivnimi lesenimi stenami, ki so že vgrajene v nekaj objektov doma in v tujini, lahko gradijo od tri- do štirietažne objekte. Skupna cena investicije oziroma tako zgrajene hiše naj bi bila za tri do štiri odstotke višja kot pri klasični gradnji, so ocenili govorniki.

Boris Vugrinec

Bogataj je prepričan, da so skupaj z Lumarjem močnejši in da lahko s povezovanjem naredijo preboj v globalnem svetu. Ciljajo na ekološko zagrete posameznike, zlasti v Avstriji. Radi bi prepričali tudi javne naročnike v Sloveniji, da bi začeli vrtce, šole in domove za starejše projektirati in graditi z njihovim izdelkom, je omenil Lukić. Priložnost vidi tudi v možnosti izvažanja tega slovenskega zelenega izdelka, ki ima evropski patent. Želja pa je v prihodnosti vzpostaviti sistem franšiz, kjer bi prišlo tudi do prenosa tehnologije in znanj v tujino.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta