Turistične kmetije: Čeprav gostov ni, se delo na kmetiji ni ustavilo

Po podatkih Združenja turističnih kmetij Slovenije je pri nas 1117 turističnih kmetij, v Podravju jih je okoli 200. Polovica jih živi zgolj od tega, da goste sprejmejo pod svojo streho. Zaradi epidemije koronavirusa so turistične kmetije čez noč ostale brez gostov, brez prihodkov, ne pa tudi brez dela in s tem povezanih stroškov, saj se delo ni ustavilo. Skrbijo za živali, opravljajo delo v sadovnjakih, vinogradih, na njivah, v vrtovih, gozdovih.
​Obiskali smo kmetiji v vasici Planica nad Framom: Turistično & eko kmetijo Pri Baronu in Turistično kmetijo Pri Kovačniku. Obe imata vrata zaprta od srede marca, gostje so odpovedali vse rezervacije za april in večinoma že za maj. Skeptični so, kaj bo sploh mogoče rešiti v poletni sezoni.

Dolgo bo trajalo, da bo spet vse po starem

Kmetje s svojo osnovno dejavnostjo, torej zgolj kmetijstvom na svojih kmetijah, ki so velikokrat na območjih z omejenimi dejavniki, niso mogli preživeti, zato so se dopolnilno preusmerili še v turizem, ki jim prinaša dodaten prihodek in zagotavlja socialno varnost. "Mi smo recimo hribovska kmetija, tako pri nas ni mogoče intenzivno kmetovanje. Mladi smo pustili službe in se popolnoma posvetili kmetovanju oziroma dopolnilni turistični dejavnosti, ki je postala naša bistvena dejavnost in od nje živimo," je pojasnila Barbara Štern, predstavnica upravnega odbora Združenja turističnih kmetij Slovenije in nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
V imenu odbora pravi, da je bistvo turističnih kmetij, da so to večinoma družinske kmetije. "Od turistične kmetije ne živi en človek, pač pa cela družina, velikokrat tudi razširjena, tako kot pri nas. Hvaležni smo za vse vladne ukrepe, ki nam bodo pomagali preživeti, a prosimo, da naj v novem paketu pomoči finančno pomagajo tudi turističnim kmetijam, saj smo utrpeli hud izpad dohodka," opozarja Šternova, ki je skeptična do prihodnosti po odpravi ukrepov, "ljudje ne bodo imeli denarja za dopust, ne bodo hodili na kmetije, tujcev pa sploh ne bo. Dolgo bo trajalo, da bo spet vse po starem."

Več ko delaš, več je stroškov

Pri Kovačniku sta Angelca in Janez vrata svojega doma prvič odprla že leta 1981, takrat sta bila med prvimi v okolici Maribora s turistično kmetijo. Danes na posestvu, velikem 36 hektarjev, živijo in delajo tri generacije. V delo na domačiji je vpeta vsa družina: mama Angelca in Barbara skrbita za zelenjavni in zeliščni vrt in ustvarjata dobrote, odlične gibanice, potice, kruh, ki jih sicer ponudijo gostom na krožniku in v domači trgovinici. Danilo Štern je gospodar in skupaj z očetom Janezom s sinom Aljažem so glavni pri predelavi mesa, vzreji govedi in vseh opravilih na travnikih, njivah in v gozdu. Glavna animatorka pri sprehodih po kmetiji je osnovnošolka Julija. Pred enim mesecem je družina postala bogatejša še za eno članico, rodila se je Ana.

Odpovedi so padle kot domine

Še ena turistična kmetija je na Planici nad Framom. Njeni današnji prebivalci nosijo priimek Uranjek, vendar so še vedno najbolj poznani po starem imenu - Baronu. Obdelujejo osem hektarjev - na njivah, travnikih, v sadovnjaku, zeliščnem in zelenjavnem vrtu, preostalih deset hektarjev je gozd. Na kmetiji imajo tudi živali, nekaj goveda, svinj, kokoši ... Leta 1991 so odprli vrata za turizem na kmetiji. Da je živalim udobno in so site, da so njive preorane in zasejane, da je okolica urejena in vse teče, kot je treba, skrbita predvsem Boris Uranjek in ata Mirko. Za okusno pripravljene jedi iz domače kuhinje poskrbita mama Nada in Mihelca, najmlajša Nana in Brin pa gostom z veseljem pokažeta vse zanimivosti kmetije.
"Že vikend prej smo zaprli, saj je oče bolan in smo se malo ustrašili. Odpovedi pa so padle kot domine, vse rezervacije so odpovedane, v vodo je padel marec, ki je bil poln z dogodki in rezervacijami, za april je tudi vse odpovedano, sledi še maj, kjer je pri nas vrhunec sezone, birme, krsti, poroke, pa verjetno tudi tega ne bo," pravi Boris Uranjek, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Za Uranjeke je precejšen udarec tudi zaprtje šol in vrtcev, kamor so precej dobavljali.

Razširili so prodajo spletne trgovine

Takoj so začeli pospešeno prodajati ekološke izdelke, saj so tudi ekološka kmetija. Povezali so se še z nekaterimi ekološkimi kmetijami, kot so Kmetija Frešer, Oma Neža, Ekološka kmetija Podgrajšek, Ekološka kmetija Rojs, Hiško zelišč in KZ Rače. Pri njih stranke naročijo, oni zapakirajo v zabojčke, stranke vnaprej plačajo in dostavijo vsak četrtek najprej v Maribor, nato v občini Hoče - Slivnica in Rače - Fram. "Tudi kruh pečemo in gibanico. Razširili smo prodajo spletne trgovine, ampak to ni naša glavna panoga, naša glavna panoga je turizem. S tem si sedaj malo pomagamo, a je zgolj obliž na izgubo našega dohodka. S to prodajo dosežemo slabih 20 odstotkov prejšnjega dohodka. Preživeli že bomo, na srečo nimamo velikega kredita, ampak ne vem, kako bo s turizmom naprej," pravi Uranjek, ki je z mislimi tudi pri kmetijah, ki so izpeljale velike investicije in se zanje zakreditirale.