Ustanavljanje mednarodne šole v Mariboru: Bila bi prva izven Ljubljane, naslednja na Dunaju

Zasebne mednarodne šole in dve javni šoli z mednarodnima programoma so skoncentrirane v prestolnici, a si na mariborski občini močno prizadevajo, da bi mednarodno šolo dobili tudi v severovzhodnem delu Slovenije. Mariborski elaborat za vzpostavitev mednarodne šole z IB-programom že preučujejo na ministrstvu za izobraževanje. Po ljubljanskem vzoru tudi mariborski občinski načrti segajo izven osnovnošolskih okvirov, prizadevajo si še za mednarodni vrtec in srednjo šolo. Marsikaj je še v zraku, a lokacija za mednarodno šolo v Mariboru je že znana, to je OŠ Leona Štuklja, ki bi prve otroke lahko sprejela že 1. septembra 2021.

Predsodek: elitna šola za bogataše

Program mednarodne šole s tako imenovanim programom IB, razširjenim po vsem svetu, v Sloveniji teče pod okriljem Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani. Po njenem zgledu bi bila ustanovljena mariborska mednarodna šola. "Mož dela v tujini, in če ne bi bilo korone, bi se tudi mi že preselili v tujino. Upamo, da nam selitev letos uspe. Za šolanje pa smo izbrali to šolo, ker je ta program priznan tudi v tujini in lahko otroci brez težav nadaljujejo šolanje, medtem ko se pri zasebnih šolah to malo zatika. Nam učni program ustreza, podoben je študijskemu, veliko je samostojnega in raziskovalnega dela, tudi pri mlajših učencih," pripoveduje mama šestošolca in osmošolke ter predstavnica staršev na OŠ Danile Kumar Vesna Hribar Pilgram. Spomni se staršev, Rusov, ki so želeli živeti in delati v Mariboru, a ker ni bilo šole v tem mestu ob Dravi, so se preselili v Ljubljano. Meni, da takšna šola pripomore k razvoju okolja in prepoznavnosti. Da je to elitna šola za bogataše, je predsodek, ki kroži, a ga Vesna Hribar Pilgram ovrže: "Ravno to mi je všeč na tej šoli, da niso samo otroci bogatih staršev. Veste, na ambasadi ni zaposlen samo ambasador, ampak še drugi tujci, ki prav tako vpišejo otroke na to isto šolo. Seveda je kak otrok, ki izstopa, ampak to je enako kot na slovenski javni šoli."

Prvenstveno za šolanje otrok tujcev

Vpisujejo otroke tujih državljanov, izjemoma tudi slovenskih staršev, vendar le, če se družina vrne iz tujine ali če izkaže namen, da se bo v določenem času preselila v tujino. Vse ostale slovenske družine nimajo pravice vpisati otroka v mednarodni oddelek te šole, ki ga trenutno obiskuje 150 učencev in vsi se učijo tudi slovenskega jezika. "Potrebe po vpisu naraščajo, čeprav je številka letos malenkost nižja kot pretekla leta, predvsem v prvem razredu, ker zaradi covida-19 veliko ljudi ne potuje. Največkrat k nam vpisujejo veleposlaniki in zaposleni na veleposlaništvih, ki imajo omejen mandat, tuji športniki, ki ne vedo, kako dolgo bodo ostali v Sloveniji, in tuji poslovneži. Ker je učni načrt po vseh državah enak in je predpisan s strani IB-organizacije, lahko otrok šolanje nadaljuje kadarkoli in kjerkoli po svetu," je pojasnil Klemen Strmljan, vodja mednarodnega oddelka, ki deluje pod okriljem OŠ Danile Kumar.

Edino slovensko šolo z javno-veljavnim mednarodnim programom sofinancira ministrstvo za izobraževanje, tako kot financirajo javno osnovno šolo, a bistveno morajo prispevati tudi starši, ki s šolnino plačajo nadstandard. V šolo otroci namreč pridejo s copati in prazno torbo, vse ostalo dobijo v šoli, tudi ostalih stroškov ni med letom. V šolnino je vključen tudi dodatni učitelj v razredu, saj je normativ na enega učitelja nižji. Vpisnina v razred znaša med 5500 in 6500 evri, vrtec je nekoliko dražji s skoraj 7800 evri. S šolnino in vzgojnino ter drugimi dejavnostmi zberejo še skoraj 800 tisoč evrov. Strmljan meni, da bi bila še ena mednarodna šola v slovenskem prostoru zelo dobrodošla in ustanovitev mednarodne šole na Štajerskem tudi podpirajo.

V Mariboru mednarodno od vrtca do gimnazije

Dve leti že intenzivno pripravljajo program mednarodne šole s tako imenovanim programom IB na mariborski občini. "Z njeno ustanovitvijo bi v mestu ponudili dodatne možnosti za izobraževanje, kar bi privabilo številne tuje strokovnjake in vlagatelje, ki bi v Mariboru živeli z družinami, razvijali kariero in vlagali v gospodarski razvoj mesta, in bi tako prišli tudi do novih, še kako potrebnih delovnih mest. Ustanovitev bi imela veliko dodano vrednost za mesto, dolgoročno pa bi to pozitivno vplivalo na gospodarski razvoj mesta in njegovo prepoznavnost, saj želimo ne samo mesto, ampak celotno regijo narediti privlačnejšo za tuje investitorje," utemeljuje razloge podžupanja Helena Kujundžič Lukaček. Da potrebe so, podžupanja ne dvomi, s konkretnimi številkami so seznanili ministrstvo. "Informirani smo, da kdo ni prišel v to okolje, ker tu ni imel kam vpisati otroka, tudi so primeri, da se je družina preselila v Ljubljano in se vozi službo v Maribor, ker tu niso mogli omogočiti šolanja otroku," pravi podžupanja in izpostavlja pomembnost za širšo regijo. "Bila bi prva izven Ljubljane in edina v tej regiji. V Avstriji je najbližja na Dunaju, na Hrvaškem tega programa nimajo." V Mariboru bi se postavili ob bok več kot 3665 šolam v 146 državah.

Šola v Mariboru, ki bi lahko sprejela dobrih 100 otrok, bi zagotovila mednarodne programe od tretjega do osemnajstega leta, torej vrtec, osnovno šolo in vsaj na začetku dva letnika srednje šole, nato bi dijaki lahko nadaljevali šolanje na II. gimnaziji Maribor, kjer že 30 let izvajajo mednarodno maturo, a za zdaj bosta prvi in drugi letnik potekala na Osnovni šoli Leona Štuklja.

"Na II. gimnaziji nimamo prostora, da bi jeseni že sprejeli te dijake, zato bi bila nujna dograditev gimnazije," pove ravnatelj Ivan Lorenčič. Za dograditev so ministrstvo že zaprosili, doda podžupanja. "Bodo pa dijaki pri nas lahko nadaljevali v programu mednarodne mature. Si pa želimo, da bi bilo tako kot v Ljubljani, kjer se celoten srednješolski mednarodni del izvaja na Gimnaziji Bežigrad," pojasni Lorenčič.

Usklajeni z Ljubljano

Občina je na ministrstvo posredovala osnutek elaborata, sklep o ustanovitvi mednarodne šole pričakujejo v kratkem. "Verjamemo, da bomo letos s 1. septembrom vpisovali prve otroke," je optimistična podžupanja. Interes za vpis zbirajo na elektronskem naslovu international.school@maribor.si. O stroških podžupanja ne želi natančno govoriti. "Imamo tri- do petletno prehodno obdobje, da napolnimo vertikalo in razrede. V tem času bomo k sodelovanju pozvali predmetne učitelje, ki nimajo polne delovne obveze, da jo bodo lahko tukaj dopolnili. Zagotovo pa potrebujemo na začetku pet učiteljev za razredni pouk," pojasnjuje.

Za delovanje ljubljanske šole eno tretjino denarja zagotavlja ministrstvo za izobraževanje, dve tretjini pa vpisnine, občina daje v brezplačno souporabo prostore. "Podoben način bi bil v Mariboru. Tudi pri višini vpisnin bi se uskladili z Ljubljano," pravi podžupanja. V kolikšnem deležu bodo podprli mednarodno šolo v Mariboru, na ministrstvu za izobraževanje niso odgovorili.