V avstrijskih vinogradih dela veliko Slovencev

Tatjana Vrbnjak Tatjana Vrbnjak
09.08.2019 17:59

Mnogi Slovenci se zaradi boljšega plačila raje odpravijo na trgatev v avstrijske kot pa v domače vinograde.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V avstrijskih vinogradih zaslužijo delavci sedem do osem evrov na uro, pri nas pa okrog štiri evre.
Nataša Juhnov

Marsikdo z naše strani meje se spomladi in jeseni, ko je čas za sezonska dela v kmetijstvu, raje kot za delo v slovenskih sadovnjakih in vinogradih odloči za delo v Avstriji. Seveda zaradi plačila, ki je tam nekoliko višje kot pri nas. Šestdesetletna Mariborčanka, ki že štiri leta redno odhaja na delo k vinogradniku na drugi strani meje dvakrat letno, spomladi in jeseni, pravi, da na uro zasluži sedem evrov, sicer pa da so plačila od sedem do osem evrov. Bolje plačajo manjši vinogradniki, pravi naša sogovornica.

Hrano in pijačo si prinesejo s seboj

"Smo zavarovani, vse je legalno. Dobimo tedensko izplačilo. Eni vinogradniki plačujejo na roko, drugi na tekoči račun." Dobijo tudi hrano? "Ne, pri tem vinogradniku, kjer delam sama, ni niti hrane niti pijače, vse si je treba prinesti s seboj. Marsikje drugje pa hrana je, predvsem manjši vinogradniki sezonskim delavcem dajo tudi hrano in vodo."
​Naša sogovornica dela vedno pri istem vinogradniku. Kako si je našla sezonsko delo čez mejo? "Poznala sem kolegico, s katero zdaj delam in ki je že hodila delat k temu vinogradniku, in me je priporočila. Potem sem jaz pripeljala še dve svoji kolegici. Večinoma gre to od ust do ust; za trgatev, ko je potrebnih veliko ljudi naenkrat, pa vinogradniki oglase objavljajo tudi na spletu. Lani je bilo na trgatvi veliko študentov, večinoma so se prijavili prek spleta. Za spomladanska, tako imenovana zelena dela, ko se daje trta v žice, pa pokličejo nas, ki nas že poznajo. Pri zelenih delih nas je manj in delo traja dlje, pet do šest tednov, pri trgatvi pa nas je veliko in delo traja krajši čas, običajno tri tedne, saj je treba grozdje hitro pobrati. Spomladi smo - vsaj tu pri nas - delali skoraj sami upokojenci, stari od 60 do 70 let. Med petimi, ki se skupaj vozimo delat, sem bila jaz s 60 leti najmlajša," pravi in doda, da je "to zelo težko zaslužen denar. Dela se deset ur dnevno od ponedeljka do petka, med trgatvijo kdaj tudi ob sobotah. Začnemo ob sedmih in delamo do petih, pa potem še vožnja ..."

V avstrijskih vinogradih zaslužijo delavci sedem do osem evrov na uro, pri nas pa okrog štiri evre.
Nataša Juhnov

Denar porabi za ogrevanje

In kdo opravlja sezonska dela v avstrijskih vinogradih? "Tu, kjer delam sama, smo pretežno Slovenci, lani so bili na trgatvi tudi Hrvati, ki živijo v bližini slovenske meje - tudi oni so se na delo vozili dnevno. Bili pa so že tudi Romuni. Avstrijskih sezoncev ni, vsaj jaz nisem še nobenega srečala," odgovarja.
Tudi letošnjo jesen se bo vozila na trgatev v Avstrijo. Za kaj pa porabi denar? "Za ogrevanje, registracijo avta, kakšne nenapovedane stroške. Imam nizko pokojnino. Med penzionisti je velik interes, pogosto me sprašujejo za sezonsko delo. Je pa naporno. Nekateri tega ne vzdržijo, čez dva dni odidejo."

Iskanje dela v zaključenih skupinah

Tudi na mariborskem zavodu za zaposlovanje pravijo, da se avstrijski kmetje ne obračajo na zavod glede sezonskih del v kmetijstvu. "Praviloma teh del ne ponujajo kot zaposlitev, temveč v drugih oblikah, na primer 'malo delo' oziroma delo za krajši delovni čas. Tudi na avstrijskem zavodu za zaposlovanje so oglasi za sezonska dela redki. Trenutno so za celotno Avstrijo objavljeni štirje oglasi, za avstrijsko Štajersko ni nobenega. Plačilo za pomožna kmetijska dela je v objavljenih oglasih 7,96 evra na uro," navajajo v odgovoru svetovalci Euresa in mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje.
Dodajajo, da "po neuradnih informacijah v Avstriji opravlja sezonska dela večje število slovenskih delavcev, kar potrjuje tudi naključni obisk v na primer vinogradniških regijah v južni Avstriji. Načini iskanja dela potekajo pogosto v zaključenih skupinah, ki vsako leto opravljajo delo pri istih delodajalcih in se obnavljajo oziroma dopolnjujejo znotraj skupin z znanimi osebami. Možni pristop je tudi povpraševanje od vrat do vrat, ki pa je po izjavah iskalcev dela le redko uspešen."

Nataša Juhnov

Pri nas zanimanja med brezposelnimi ni

Kaj pa iskalci zaposlitve, se ti obračajo na mariborski zavod po informacije glede sezonskih del čez mejo? "Iskalci se za informacije za sezonska dela sicer obračajo tudi na Zavod RS za zaposlovanje, kjer pa lahko dobijo za sezonska dela v Avstriji le splošne informacije, saj je zavod le zelo redko vključen v posredovanje sezonskih zaposlitev. Dobijo pa iskalci zaposlitve konkretne informacije o možnostih vključevanja v sezonska dela pri domačih ponudnikih sezonskih del," odgovarjajo na zavodu.
K našim slovenskim delodajalcem, ki objavijo potrebe po sezonskih delavcih, zavod seveda vsako leto napoti brezposelne oziroma iskalce zaposlitve. Medtem ko je bil v času krize za to večji interes, so se lani slovenski vinogradniki in sadjarji spet pritoževali nad tem, da zanimanja med brezposelnimi ni. Kako bo letos, se bo kmalu pokazalo, za zdaj velikega interesa za sezonsko delo znova ni. Na uro se pri nas dobi od 4 do 4,50 evra, ponekod poskrbijo tudi za toplo malico.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta