V devetih dneh Festival Lent obiskalo 52 tisoč obiskovalcev

Z eksplozivnim koncertom ska-hard core-reggae zasedbe Elvis Jackson na Večerovem odru na Rotovškem trgu, ki je letos ob izostanku Glavnega odra služil kot osrednje prizorišče, se je v soboto končal že 28. Festival Lent. Letošnja izvedba festivala ni bila posebna le zaradi omejitev, ki jih je narekoval koronavirus, ampak tudi zato, ker je prireditev za razliko od prejšnjih predstavljala zaključek in ne uvod v poletje. "Vsekakor je letošnji festival bil drugačen, zaradi vseh ukrepov, ki smo jih morali upoštevati, za nas kot organizatorje verjetno najtežji doslej. Zaradi korone se je program ves čas spreminjal, mi smo imeli celoten program pripravljen ža januarja, potem pa se je vse začelo podirati. Kako zahteven zalogaj je bila za ekipo letošnja organizacija, priča dejstvo, da je to, kar smo ponudili obiskovalcem, bila že šesta ali sedma verzija programa," je povedal direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina - Gogo.

V sproščenem vzdušju je živelo celo mesto

V devetih festivalskih dneh je konec avgusta na 34 različnih prizoriščih, ki so se razprostirala od Lenta do Mestnega parka, nastopilo kar 1048 nastopajočih iz 18 držav, od bližnjih Avstrije, Hrvaške in Bosne pa do Slonokoščene obale, Sudana in Kolumbije. "Kar je najbolj pomembno in nas še posebno veseli, je dejstvo, da so tudi letos ljudje prišli množično, očitno je bilo, da so se festivala veselili in na koncu bili z njim tudi izjemno zadovoljni, izredno sproščeno je v teh dneh živelo celo mesto. Predvsem pa so bili festivala veseli vsi nastopajoči umetniki, predvsem slovenski, ki smo jim letos dali prednost, kot tudi vse podporne službe, ki doslej praktično niso imele dela. To je eden največjih dosežkov letošnjega Lenta, da smo omogočili delo in zaslužek tistim, ki so ga najbolj potrebovali," pravi Rukavina. Njegove besede potrdi tudi Marko Soršak - Soki, bobnar skupine Elvis Jackson: "Nastopa smo bili res veseli. To je bil šele naš tretji letošnji koncert, čeprav bi jih po prvih načrtih morali imeti že 31."

Najtežje je bilo mladim prepovedati ples

Še bolj kot omenjeno o zahtevnosti letošnje organizacije festivala priča dejstvo, da je vodstvo Narodnega doma za sodelavce na podlagi zahtev NIJZ spisalo za kar 500 strani navodil: "Za lažjo predstavo. Če je na odru denimo kot prvi igral električni band, za njim pa so nastopili pihalci in pevci, smo za eno prireditev potrebovali dve dovoljenji. V prvem primeru smo namreč morali zagotoviti štirimetrsko razdaljo do občinstva, v primeru pihalcev pa osemmetrsko. Prav vsa prizorišča, vključno z Muziko na cesti in uličnimi gledališči, je bilo treba ograditi, v njih pa postaviti 51 sedežev. Zakaj toliko? Če bi stolov bilo manj, bi morali prav vsakega obiskovalca popisati. Prav ograje na prizoriščih so verjetno razlog, da marsikdo sploh ni upal sesti, ker je mislil, da je dogodek plačljiv," razlaga predstavnik Narodnega doma za stike z javnostmi Boris Črnič - Boco.

Promenado so ljudje letos vzpostavili sami

Kljub zapletenim pravilom jim je uspelo razprodati praktično vse plačljive koncerte in druge dogodke. "Interes je bil velik, vstopnice bi lahko prodajali tudi po bistveno višji ceni, kot smo, a smo ocenili, da s tem ne bi izpolnjevali našega poslanstva. Ne nazadnje so Mariborčani festival že plačali skozi prispevek mariborske občine, ki je za festival letos namenila 200 tisoč evrov. Še 40 tisoč evrov dobimo tudi od ministrstva za kulturo. Upam, da si ne bodo premislili."