V enem stanovanju v Mariboru kar 157 prijavljenih oseb

V ponedeljek je premier Janez Janša v državnem zboru izpostavil Upravno enoto (UE) Maribor kot primer, kjer uradniki na naslovih, kjer je prijavljenih že sto ljudi, vpisujejo kraj bivališča za še dodatne. Na večini upravnih enot tega sicer ni, izstopa pa mariborska, je povedal v odgovoru na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča o statusu priseljencev iz tretjih držav in njihovih socialnih transferjih. Janša je ob tem napovedal dodaten nadzor na UE Maribor zaradi lažnih prijav stalnih ali začasnih prebivališč. To pa se, kot kaže, ne dogaja samo v Mariboru, saj so prav ta teden na kranjskem mestnem svetu obravnavali tematiko izdanih dovoljenj za začasno ali stalno bivanje.

Problem lažnih prebivališč ni nov

Prejšnji teden so kriminalisti v Mariboru priprli osebo, ki so ji družinski člani pomagali, da je lažno prijavila več kot sto tujcev. Pa ta primer ni edini. Pred leti je bil na zaporno kazen obsojen Milan Šorgo, ki je z lažno prijavo začasnega prebivališča ogromno tujcem pomagal priti do začasnega bivališča v Sloveniji. ​​V samskem domu v Štrekljevi ulici 24 v Mariboru je bilo 1. aprila 2013 začasno ali stalno prijavljenih kar 944 oseb, kar je bila ob upoštevanju, da je samski dom premogel 275 postelj, zelo sumljiva številka. In prav ta naslov, po naših podatkih, še vedno izstopa po številu prijavljenih oseb, tam naj bi bilo še ta teden prijavljenih kar 157 oseb, in to v le enem stanovanju.

​Na UE Maribor konkretnih naslovov ne razkrijejo. ​Sporočili pa so, da so na podlagi podatkov Centralnega registra prebivalstva odkrili en problematičen naslov na svojem območju, na katerem je prijavljenih več kot 100 oseb, in en problematičen naslov, na katerem je prijavljenih več kot 50 oseb. Tako je v stanovanju, velikem 98,8 kvadratnega metra, po neuradnih podatkih v Štrekljevi ulici, kar 157 prijavljenih, v stanovanju velikosti 97,6 kvadratnega metra, neuradno gre za Valesovo ulico, pa je prijavljenih 62 oseb. "Na Upravni enoti Maribor se zavedamo nevarnosti fiktivnih prijav posameznikov na naslovih zasebnikov, tako ob dvomu uradna oseba, ki izvaja prijavo prebivališča, od uveljavitve novega zakona o prijavi prebivališča (avgusta 2017) vedno preveri, koliko oseb je na tem naslovu že prijavljenih. Če je na naslovu že večje število prijav, uradna oseba prijave ne sme zavrniti, ampak sproži ugotovitveni postopek preverjanja resničnosti prijave. Če se v postopku ugotovi, da oseba na naslovu prebiva, se ugotovitveni postopek ustavi in prijava osebe na naslovu sprejme," so pojasnili na upravni enoti.

Načelnik UE: To se ne bi smelo zgoditi

Na naslovu stanovanja so tako uradniki kljub že množici prijavljenih, več kot sto jih je bilo, lani prijavili še štiri osebe, letos pa še tri, ker so te dejansko takrat tam živele. "Od zabeležke v registru stalnega prebivalstva - prepovedi prijave z dne 31. maja 2018 - so bile vse osebe prijavljene skozi ugotovitveni postopek preverjanja resničnosti prijave in ugotovili smo, da so osebe, ko so zaprosile za stalni naslov tam, takrat tam dejansko živele," pravi Srečko Đurov, ki je oktobra lani postal načelnik mariborske upravne enote. A dejstvo je, da ostalih 150 oseb na tem naslovu ne živi. "Vse te osebe se po podatkih upravne enote niso prijavile naenkrat, pač pa se jih je toliko na tem naslovu nabralo od leta 2000 in tako vsako leto po nekaj oseb."

Zakaj niso zagoreli alarmi uradnikom, ko so prijavljali nove osebe na tem naslovu? "Notranji nadzor bo odgovoril tudi na to vprašanje. Dejstvo pa je, da se to ne bi smelo zgoditi, zagotavljam, da bomo problem rešili. Če se osebe same ne odjavijo, moramo mi to storiti skozi postopke ugotavljanja prebivališča in nekaj postopkov je bilo že sproženih, ostali pa še bodo. Sicer pa je dotični naslov pristojnim organom dobro poznan," je še pojasnil Đurov, ki je s torkom uvedel postopek notranjega nadzora na področju prijave prebivališč.

Nikoli bivali na naslovu, a zanj morali plačevati

Ob lažne prijave prebivališč tujcev so ob večmesečni preiskavi gospodarske kriminalitete trčili tudi mariborski kriminalisti, ki so med drugim ugotovili, da je oseba, ob pomoči dveh družinskih članov, na treh različnih naslovih v okolici Maribora vse od leta 2018 dalje za začasno prebivanje lažno prijavila večje število tujcev oziroma državljanov tretjih držav (BiH, Kosova, Srbije …). V predkazenskem postopku so kriminalisti ugotovili, da sta družinska člana glavni osumljenki, ki je v priporu, pomagala tako, da sta kot solastnika oziroma lastnika nepremičnine podala privolitev oziroma soglasje, da se na posameznem naslovu lahko opravi začasna prijava tujcev, ki jo je nato osumljena tudi opravila. "V primeru tretjega naslova pa se je osumljenka lažno predstavljala kot lastnica nepremičnine in tako samostojno spravila pristojno upravno enoto v zmoto, da je le-ta v uradnem postopku izvedla prijavo večjega števila tujcev za začasno prebivanje," so pojasnili na PU Maribor. Pristojni upravni enoti so tako osumljeni prijavili 103 začasna bivališča tujcev, ki so začasno prijavo na območju Evropske unije potrebovali za opravljanje dela, in čeprav tako prijavljeni tujci nikoli niso začasno prebivali na prej omenjenih treh naslovih, so svojo začasno prijavo plačevali, so ugotovili kriminalisti, koliko, pa niso ugotovili. "Vzrok za to je nedosegljivost začasno prijavljenih tujcev, saj ti delajo po gradbiščih, njihove matične države pa ne odgovorijo na zaprosila slovenske policije oziroma so tujci nedosegljivi tudi svojim matičnim državam," ugotavljajo kriminalisti. Osumljeno so pred tem že večkrat obravnavali za kazniva dejanja, povezana z gospodarsko dejavnostjo družb, zoper njo pa pred sodišči že tečejo tudi različni drugi kazenski postopki.
Po naših podatkih je tako v priporu Aleksandra Martina Zupanič iz Miklavža na Dravskem polju, ki sta ji pomagala njena družinska člana, njen sin in njena mama Olga Zupanič. Mati in hči sta v preteklosti zaradi obvladovanja manjšega trgovskega centra Daj-Dam veljali za zelo uspešni podjetnici, pred leti pa je njuna kariera v poslovnem svetu šla pošteno navzdol.

Kriminalisti so v preiskavi tudi razkrili oškodovanje upnikov v letih 2016 in 2017, pa tudi, da je osumljenka, ko je vodila gospodarsko družbo, kršila temeljne pravice 15 zaposlenih, saj jim med letoma 2015 in 2017 ni plačevala prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini okoli 14.000 evrov. Po uvedbi stečaja družbe pa je prenesla poslovanje na hrvaško družbo in tja prezaposlila večji del zaposlenih, ki pa jim od aprila 2018 do septembra 2019 prav tako ni plačevala prispevkov, v višini 13.000 evrov jih je oškodovala deset, so sporočili s PU Maribor.