Prvič od ustanovitve leta 2008 bo mariborsko, nekoč občinsko farmacevtsko podjetje Marifarm poslovno leto končalo z dobičkom. Poslovni izid lanskega leta sicer še ni revidiran, prav tako ga še niso potrdili lastniki, a kot je povedal predsednik poslovodstva Viktor Gryban, bo družba leto 2020 končala s približno pol milijona evrov čistega dobička: "Tak rezultat nas res veseli, kot veste, smo družbo leta 2016 prevzeli v res težki situaciji. Da bomo morali več let samo vlagati in še naprej beležiti izgubo, smo pričakovali. Kot veste, smo še v letu 2019 imeli kar tri milijone evrov izgube. Tudi če bi zdaj imeli le en evro dobička, bi to bil razlog za veselje."
V enem letu prihodke praktično podvojili
Družba, ki je od leta 2019 v lasti družbe Aquer GMBH s sedežem na Dunaju, je v petih letih, pravi Gryban, v proizvodnjo in razvoj vložila okrog 20 milijonov evrov, rezultat pa je bistveno povečanje prometa, od predlani so ga praktično podvojili in prihodke povečali na okrog enajst milijonov evrov. Investicije, predvsem v digitalizacijo poslovanja, nameravajo nadaljevati tudi letos, predviden vložek je dva milijona evrov.
V Marifarmu, kjer je trenutno 158 zaposlenih, zdaj proizvajajo okrog 30 različnih produktov, predvsem tablet in kapsul za več naročnikov. Med največjimi so novomeška Krka, indijski Organosyn, latvijski Stirol in nemški HEC Pharm, pri čemer so lani dosegli še en pomemben cilj, proizvodnjo tablet od začetka do konca. "Še enkrat moramo poudariti, da je bil Marifarm kot tovarna sprojektiran zelo dobro, prostori so bili pripravljeni namensko, tako, kot morajo biti, problem je bil, da jih je tretjina bila prazna, neopremljena. Do lani smo tako večinoma vlagali v stroje, od lanske ustanovitve mikrobiološkega laboratorija pa bodo investicije namenjene predvsem v razvoj," pravi Gryban. Na prvi lastni produkt Marifarma bo sicer treba počakati še najmanj dve leti. Predvidoma bo to produkt rastlinskega izvora, za kar so ustanovili tudi lastno blagovno znamko Phytometria.
Usmerjajo se predvsem na trg zdravil rastlinskega izvora
So pa v Marifarmu lani začeli tudi distribucijo in trženje izdelkov drugih proizvajalcev. Kot pravi Gryban, so začeli sodelovati s partnerji, ki imajo poslovno filozofijo podobno njihovi in proizvajajo predvsem produkte rastlinskega izvora, kot je na primer italijanska Aboca. Zanjo trenutno prodajajo osem izdelkov na slovenskem in hrvaškem trgu, nedavno pa so podpisali pogodbo še z enim italijanskim podjetjem, Herpasom, ki proizvaja predvsem naravne produkte za lajšanje težav s herpesom.
"Je pa epidemija covida posegla tudi v naše načrte. Lani smo namreč načrtovali izjemno pestre prodajne in tržne aktivnosti na komercialnem področju, a smo se morali prilagoditi in prodajo prenesti na splet. Februarja smo tako registrirali specializirano spletno trgovino z medicinskimi pripomočki, izdelke je mogoče najti na naslovu shop.phytometria.com, v kratkem pa načrtujemo tudi odprtje kotička v avli podjetja v Mariboru, kjer bo mogoče izdelke tudi osebno prevzeti," še pravi Gryban.
Izpuhteli davkoplačevalski milijoni
Marifarm, ki so ga ustanovile Mariborske lekarne, je bil že od začetka v letu 2008 spodletela investicija. Do prodaje leta 2016 je ustvaril za več kot 32 milijonov evrov izgube, celotna, 36 milijonov evrov vredna investicija pa je bila vodena izjemno malomarno. Zanjo namreč ni bil izdelan niti investicijski program, dodatne težave pa je povzročilo dejstvo, da je med gradnjo vrednost gradbenih in inštalacijskih del, ki so jih izvajala pretežno podjetja blizu takratnemu županu Francu Kanglerju - nekatera celo brez razpisov -, poskočila za kar sedem milijonov evrov. To je bil tudi razlog, da podjetja nikoli niso opremili tako, kot je bilo sprva načrtovano.
Težave so povzročile tudi številne druge napake. Čeprav je bilo načrtovano, da bodo Lekarne in Farmadent Marifarm gradili z lastnim denarjem, so tovarno, namesto da bi sproti prodajali za to namenjene delnice Krke, gradili s krediti, delnice pa so bili, ker kredita niso mogli odplačevati, primorani prodati, ko je njihova vrednost med gospodarsko krizo padla za 70 odstotkov. Edini izhod je tako bila prodaja.
Z izpuhtelim davkoplačevalskim denarjem se sicer nikoli ni ukvarjala nobena za to pristojna institucija.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
