V spletno okolje se zaradi pandemije covid-19 ni prenesel zgolj pouk, ampak tudi nekatere prostočasne dejavnosti. Za te se otroci običajno odločijo sami, kar pomeni, da jih tudi bolj veselijo, in ko jim odvzamemo to, jim onemogočimo izpopolnitev in pomembno možnost socializacije, opozarja dr. Marija Javornik Krečič z oddelka za pedagogiko Filozofske fakultete Maribor. Če je le mogoče, priporoča izvajanje tovrstnih aktivnosti, saj bo popolni manko občutno vplival na otrokov razvoj. "Otroci tako vsaj ohranjajo stik, četudi preko spleta ali pa kako drugače," poudarja Javornik Krečičeva.
Veliko dela, malo učinka
Za izvajanje spletnih delavnic se je denimo odločila plesna šola Center plesa. Umetniški vodja Marko Urbanek je pojasnil, da je to trenutno boljša rešitev kot organizacija običajnih treningov, pri katerih bi morali večje skupine razdeliti na manjše in isto snov večkrat tedensko ponavljati na več treningih. "Nekateri obiskovalci so tudi v drugih občinah, spet drugi so v času ukrepov previdnejši, in ko potegneš črto, je z organizacijo veliko dela, učinek pa je majhen," poudarja Urbanek. Za poučevanje na daljavo je bilo treba pripraviti program, ki je primeren za izvajanje v dnevni sobi. Pedagogi delavnice izvajajo v plesnih dvoranah, saj potrebujejo dovolj prostora, da se lahko oddaljijo od kamere. Če so udeleženci zadovoljni, pa je interesentov malo - sploh najmlajše je izredno težko pritegniti preko kamere.
Za izvajanje vaj v živo v skladu z odlokom o plesno-gibalni dejavnosti, ki dovoljuje zbiranje do šest ljudi, ob tem pa mora biti zagotovljena razdalja najmanj tri metre, pa so se odločili na Plesni šoli Pingi. Rudi Kocbek pojasni, da so 15 do 20 otrok razdelili na tri ali štiri skupine. Za približno polovico tistih, ki bivajo v drugih občinah, pa posebej organizirajo še treninge preko aplikacije Zoom. "Otroci si želijo plesati, in ker imamo pogoje, smo jim to omogočili," pove Kocbek.
Pouk baleta na daljavo
Tako v prvem kot tudi v drugem valu epidemije so na pouk na daljavo za inštrumente in balet presedlali na Glasbeni šoli Antona Martina Slomška. Ravnatelj Aleš Marčič pove, da delo poteka preko videokonference v programu Teams. "Učitelja baleta pouk izvajata delno s posnetimi vajami, ki jih učenci prejmejo, delno pa preko videokonference v manjših skupinah," razlaga Marčič. Starši in učenci so po besedah ravnatelja spremembo sprejeli z veliko mero razumevanja.
Nekateri imajo težave, drugi ne
Treninge v živo v skladu z omejitvami izvajajo tudi v Športnem centru Barada. Tomaž Barada pojasni, da deset otrok razdelijo na dve skupini. Čeprav sistem pri njih dobro deluje, pa opozarja, da je odpadel kar velik delež otrok. "Ključni problem drugih športnih društev je ta, da nekateri trenirajo po šolskih dvoranah, kar pomeni, da je odgovornost na ravnateljih šol in županih, če vadbe dovoljujejo ali ne. Nekateri imajo probleme, drugi ne. Pri tako majhnih skupinah je vprašanje, ali se s tem sploh lahko pokrijejo stroški trenerja in objekta. Ker nimajo svojih objektov, je zadevo skoraj nemogoče speljati," težave manjših društev povzame Barada, sicer predsednik Športne zveze Maribor. Med prvim valom je bil sam zelo aktiven glede treningov na daljavo, vendar pa je takšna vadba težko izvedljiva, če ni osebnega kontakta. Trenutno zato ne opravlja treningov na daljavo. Bo pa kmalu organiziral vadbo preko aplikacije Zoom za podjetja.
Okrog deset odstotkov varovancev glasbene šole Base se tudi v normalnih razmerah odloča za učenje inštrumenta na daljavo, zato jim ta način dela ni tuj. Glavni tajnik Jure Najdič pojasni, da se je za pouk preko ekranov v trenutni situaciji odločila večina varovancev. Pri nekaterih tak način celo bolje funkcionira kot v živo, saj so učenci bolj samoiniciativni in več vadijo. "Morda je to tudi zaradi vpliva staršev," razmišlja Najdič in ob tem še opozarja, da bodo posledice od posameznika do posameznika zelo različne, online pouk pa ne more nadomestiti pouka v živo.
Prenos treningov v spletno okolje pa je nemogoč za Športno društvo Center Maribor, ki izvaja ure športne gimnastike, za katero otroci nujno potrebujejo orodja, ki jih doma nimajo.
Preobremenjeni starši
S težavami pri treningih na daljavo se soočajo tudi pri Nogometnem klubu Pobrežje. Predsednik kluba Dejan Ramšak: "Nogomet je šport, ki za normalno delovanje potrebuje prostor, opremo, strokovno vodstvo in - najpomembneje - ekipo. Tega s treningi na daljavo ne moremo doseči." Primanjkljaj treningov so poskušali nadomestiti tako, da so otrokom tedensko posredovali vaje in naloge, ki naj bi jih vadili in opravili doma.
"Opazili smo tudi precejšnje pridobivanje telesne teže cele generacije"
"Tukaj že takoj nastane problem, saj več kot polovica naših otrok živi v blokih in so tako prostorsko omejeni," opozori Ramšak. "Da bi se vaje korektno izvajale, so trenerji prejemali tudi povratne posnetke otrok z oddelanimi nalogami, vendar je to le kapljica v morje znanja, ki ga odnesejo s fizičnim treningom," razlaga predsednik nogometnega kluba. Pri njih trenira veliko mlajših otrok, ki pa za dostop do računalnikov in vsebin potrebujejo nadzor staršev. "Starši so v teh časih preobremenjeni, ukvarjajo se s službami, šolanjem od doma, drugimi sorojenci in skrbjo za vsakodnevne obveznosti, zato razumemo, da je e-mail z novimi vsebinami NK Pobrežja nekako romal na stranski tir," pravi Ramšak.
Po prvem valu se nekaj otrok ni vrnilo
"Dejstvo je, da so se pri nekaterih poslabšale socialne veščine, opazili pa smo tudi precejšnje pridobivanje telesne teže cele generacije," opozori Ramšak. Pri NK Pobrežje se zavedajo, da bo za vrnitev v formo potrebnega veliko truda in požrtvovalnosti. Po prvem valu se kar nekaj otrok ni vrnilo na zelenico. "Nekje so problem finance, nekje je prisoten strah, nekje v tem času pa bomo naredili generacijo pasivnih korona otrok, ki raje preživijo čas doma, zaprti med štirimi stenami pred štirikotnim zaslonom. Samo zato, ker je lažje delati nič," je kritičen. Prepričan je, da ne bi smeli vztrajati pri popolnem prenehanju izvajanja športnih vadb, ampak bi jih lahko izvajali po priporočilih NIJZ. Starše sicer spodbujajo, da otrokom posredujejo vaje, ki so sestavljene po navodilih NZS, stik pa skušajo ohranjati na družabnih omrežjih.
Sogovornike zraven skrb vzbujajočih posledic, ki jih bo pomanjkanje dejavnosti pustilo na otrocih, skrbijo še finančne težave društev, klubov, plesnih in glasbenih šol, ki pod vprašaj postavljajo tudi njihov obstoj.