"Zdravimo 135 covid bolnikov, od tega jih je 27 na mehanskem predihavanju. Covid bolnike smo pričeli nameščati tudi v pljučnem oddelku, ki je naša dislocirana enota. Tam jih je sedaj 21, a razmere se hitro spreminjajo," je našteval številke direktor UKC Maribor Vojko Flis, ki je danes tudi sam na žilno kirurgijo sprejel bolnika, ki je covid pozitiven, pa tega ni vedel. "Zahvaljujem se vsem, ki delajo v tej ustanovi, da ta pritisk vzdržijo. A nekateri nam tudi duševno popuščajo, kar je popolnoma normalno pod temi pritiski. Zato se jim še enkrat zahvaljujem, da skrbijo za to, da ob takem naraščanju števila bolnikov ustanova še vedno deluje kot se spodobi," pravi Flis.
Pričakujemo lahko še tretji val
Kakšne so razmere na pljučnem oddelku, za katerega je že dalj časa jasno, da komaj ustreza standardom sodobnih bolnišnic? "Razmere so prirejene zdravljenju covid bolnikov. Tja nameščamo bolnike, za katere ocenjujemo, da v tem trenutku ne potrebujejo umetnega predihavanja. Smo pa uredili logistiko, da jih lahko v hipu prepeljemo v osrednjo ustanovo, če bi potrebovali intenzivno zdravljenje," pojasnjuje Flis.
Kdaj v bolnišnici le pričakujejo vrhunec števila covid bolnikov? O tem ne sklepajo, pravi direktor: "Osebno ne bi rekel, da se nam približuje vrhunec, kajti zgodi se nam lahko še t. i. tretji val decembra, januarja ali februarja. Iz dneva v dan prirejamo, združujemo, premeščamo oddelke, premeščamo zdravstvene delavce, ves čas smo v obratu, da lahko zagotavljamo zdravstveno oskrbo."
Ponekod pomagajo zaposleni iz zdravstvenih domov
Znova so aktualne tudi težave z nabavami ventilatorjev iz tujine. Čeprav so bili pravočasno naročeni, prihaja do zamud, in sicer predvsem zaradi zapor, ki so v veljavi v nekaterih evropskih državah, kar povzroča težave v logistiki. "Bolnišnice si pri tem pomagamo, nekaj smo si jih izposodili, nekaj pa smo jih tudi mi posodili. A glavna težava ne bodo naprave, ampak ljudje, saj izjemno veliko ljudi manjka. Ker so v karanteni, ker so šli v stalež, ta izpad ustrezno izobraženega osebja je velik problem. Pripravimo lahko vse - postelje, prostore in ostalo, a v treh mesecih ni mogoče usposobiti ljudi, da bi delali z mehansko ventilacijo ali z drugimi zelo zahtevnimi medicinskimi postopki. Največja težava je izpad izvrstnega uspešno izšolanega osebja. Oprema prihaja sproti in ne bo problem, problem so ustrezno usposobljeni ljudje. Pri tem ne smemo pozabiti, da ves čas zdravimo še ostale bolnike in da je osebje težko premeščati, covid bolniki namreč zahtevajo povsem drugačen pristop, da o izolacijah ne govorimo. Zdravljenje covid bolnikov traja nekajkrat dlje kot zdravljenje drugih bolnikov, na intenzivni terapiji lahko ležijo tudi tri tedne in več," pravi Flis
Kot smo že poročali v UKC pomagajo koncesionarji, študenti obeh fakultet in drugi prostovoljci, a s tem bazen kadra še ni čisto izčrpan. "Bolnišnice dobro sodelujemo med seboj, želeli pa bi si seveda nekoliko več pomoči, še posebej ko gre za kader zdravstvene nege, torej tam, kjer se zdi, da morebitni pritisk ni tako velik, kot je sedaj na bolnišnice. V Ljubljani UKC-ju denimo pomaga zdravstveni dom," je po poizvedovanjih novinarjev pojasnil Flis.
Možna tudi ustavitev onkoloških programov
Strokovni direktor UKC Matjaž Vogrin med tem poudarja, da se v ustanovi zdravi okoli 500 bolnikov, ki niso covid bolniki in ki nujno potrebujejo bolnišnično zdravljenje: "To so najhujši karcinomski, nevrokirurški, kardiokirurški bolniki, ki v domačem okolju gotovo ne bi preživeli." V tem trenutku zelo narašča število covid pacientov, zato bodo verjetno primorani zagotoviti še dodatne kapacitete. Ko se bo zapolnil pljučni oddelek, bodo covid pacientom namenili postelje vsaj še na dveh oddelkih znotraj ustanove - na oddelku za žilno kirurgijo in oddelku za nevrokirurgijo. To pomeni dodatno prerazporejanje kadra. V UKC še vedno obravnavajo vse bolnike s stopnjo nujnosti zelo hitro in karcinomske bolnike, "a če bo prišlo do zasedanja postelj na dodatnih oddelkih, bo verjetno prišlo vsaj za krajši čas do krčenja teh programov. Zna se zgoditi, da bomo tudi pri karcinomskih pacientih primorani programe prekiniti za kak teden. Tega si ne želimo, a bomo v to prisiljeni", pojasnjuje Vogrin.
