Zakaj porast grafitarskega vandalizma v Mariboru

Teoson, Splinter, Zokn in Galus. To so psevdonimi samo nekaterih nekdanjih in zdajšnjih mariborskih grafitarjev, katerih podobe lahko zasledimo na skoraj vsakem koraku, v vsaki ulici, vsakem podhodu. "Grafiti so fluidna umetnost. Se pravi umetnost, ki je in ni, ki lahko izgine z danes na jutri," razlaga Tanja Cvitko, kulturna producentka, aktivistka in vodja sprehoda Graffiti tour. Skupaj z Igorjem Unukom, fotografom in direktorjem Galerije Unuk, sta minuli konec tedna na območju Kulturnega centra Pekarna organizirala dogodek Od vandalov do muralov in spregovorila o Mariboru, kot ga izrisujejo mestne stenske poslikave.

Oko za oko - pasta za zobe

"Grafiti so zame pomembni, ker so specifična zvrst umetnosti, ker so jezik neslišanih, in mene zanima, zakaj. Zanima me tudi, zakaj vandali uničujejo kulturno dediščino, kaj je njihov namen in ali sploh imajo kakšen razlog," pravi Tanja Cvitko. Mnogi objekti v mestu, ki so prepuščeni razpadu, so postali dinamična slikarska platna. "Pomembno je, da se ohrani in arhivira ta vrsta javnega izražanja. Določeni grafiti postanejo del urbane vedute mesta, vcepijo se v miselnost, in ponotranjeni zemljevid prebivalcev mesta. Grafiti, kot je 'Oko za oko - pasta za zobe' pod Glavnim mostom, definirajo celotno generacijo prebivalstva tako s svojo sporočilno vrednostjo kot z vizualno podobo in likovno rešitvijo," menita Cvitkova in Unuk.

"Ulca" jih skuša usmerjati

Z ljubljanskim grafitarjem Miho Erjavcem in predstavnikoma Mestne občine Maribor Nevo Pipan in Matjažem Štandekerjem so v KC Pekarna raziskovali praktične primere dobrih praks iz prestolnice, načine mestnega dialoga in uporabe vizualne moči grafitov za izboljšanje mesta. "V Ljubljani imamo prostor, ki se imenuje Ulca. Tja zahajajo vsi mlajši grafitarji. Tam se družijo, skicirajo in si izmenjujejo znanje. Počasi bomo z njimi naredili tudi razstavo. Kljub temu da večinoma delajo ilegalno, jih Ulca skuša usmerjati in jim ponuditi pravo znanje," je pojasnil Erjavec.