Zakaj so nasprotniki kompostarne v Ceršaku dobili nov zalet in kaj (jim) je rekel župan Žvab?

Jon Knez
27.01.2022 05:56

V civilni iniciativi, ki se skupaj z Zvezo društev Moja Mura že leta bori za zaprtje kompostarne v Ceršaku, po dopisu direktorata za vode menijo, da so vendarle korak bližje uresničitvi svojega cilja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Okoljevarstveniki zahtevajo ukrepanje, ker je v kompostarni Ceršak na Murinem otoku najmanj 100.000 ton odpadkov.

Igor Napast

Dolgoletni boj civilne iniciative proti delovanju kompostarne Kogal v Ceršaku je v minulih dneh dobil nov zalet. Sprožil ga je dopis Bojana Dejaka, direktorja direktorata za vode in investicije ministrstva za okolje in prostor. V zadnjem stavku je namreč zapisal: "Prav tako bodo pripravljena pojasnila glede primernosti območij za iskanje nadomestne lokacije za dejavnost kompostarne. Dogovor glede morebitne nove lokacije pa bo treba doreči v okviru novega OPN občine Šentilj." Vodja civilne iniciative Marija Janžek nam je povedala, da je edino možno tolmačenje, da je zaprtje kompostarne pred vrati. S tem dopisom naj bi namreč država priznala, da lokacija kompostarne na otoku Mure ni ustrezna.

Omenjeni direktorat je v bistvu odgovoril na dopisa dveh javnih podjetij, Vodovoda sistema B iz Murske Sobote in Javnega podjetja Prlekija, ki sta opozorili na negativne posledice, ki bi jih, najbolj ob poplavah, povzročila kompostarna, saj je na otoku na Muri odloženih okoli 100 tisoč ton komposta oziroma še drugih odpadkov, kot opozarjajo krajani. Na slednje že dalj časa opozarja tudi Zveza društev Moja Mura. O ekološki katastrofi ob poplavah je direktor Dejak, podobno kot piar služba ministrstva, zapisal, da ima država pripravljene načrte ravnanja v primeru poplav. Kakšne, ni pojasnil.

Žvab: "Dokler bom jaz župan, novega OPN ne bo"

Civilna iniciativa je dopis direktorata objavila na družbenem omrežju Facebook in pripisala, da so korak bližje zaprtju kompostarne v Ceršaku. Navedli so tudi, da naj bi bili pristojni zahtevali, da upravljavec kompostarne očisti otok in z njega odpelje več kot 100 tisoč ton komposta oziroma odpadkov. Takšno informacijo naj bi bila Janžekova dobila od župana Šentilja Štefana Žvaba.

Sašo Bizjak

A Žvab je to zanikal. Potrdil nam je, da je nekaj podobnega res slišal, a po njegovem mnenju ne gre za verodostojno informacijo. "Ne bi želel komentirati tega, saj nimam uradnih informacij. Bili so pogovori v tej smeri, a ni bilo dorečenega nič konkretnega," je poudaril. Demantiral je tudi stavek iz dopisa direktorata, ki je dvignil precej prahu, da naj bi se namreč iskala nadomestna lokacija kompostarne v okviru novega OPN v občini. "O tem nisem nikoli z nikomer govoril. Sicer pripravljamo nov OPN, a v nobenem dokumentu ni vloge za nadomestno lokacijo kompostarne. Dokler bom župan, ne bo novega OPN za potrebe kompostarne," je še sporočil župan Žvab.

Aktivisti županu ne verjamejo

Po našem poizvedovanju je Občina Šentilj na ministrstvo za okolje in prostor poslala dopis, v katerem izraža presenečenje nad omenjenim stavkom. Potrdili so prizadevanja civilne iniciative, da je sedanja lokacija kompostarne neprimerna, in izrazili dvome, ali gre res za kompost prvega kakovostnega razreda, kot trdijo na inšpektoratu za okolje in prostor. "Če bi to bil kompost takšnega kakovostnega razreda, bi verjetno že bil uporabljen na kmetijskih površinah in ne bi predstavljal grožnje v primeru poplav," so zapisali.

Na Žvabove trditve so se medtem odzvali v Moji Muri in zapisali, da ne verjamejo njegovi izjavi, da dokler bo župan, v občini ne bo novega OPN za kompostarno. Boris Bezjak, podpredsednik zveze, nam je povedal, da je nemogoče, da občina o načrtih selitve ne bi vedela nič.

Kompostarna: Nismo prejeli nobene zahteve za odstranitev komposta

Informacijo, ki kroži po šentiljski občini, smo preverili tudi na okoljskem ministrstvu in pri kompostarni. Medtem ko na odgovor ministrstva še čakamo, so nam iz kompostarne sporočili, da niso prejeli nobene zahteve za odstranitev komposta, ki ga skladiščijo. Pojasnili so še, da ministrstvo za okolje in prostor po njihovem prepričanju takšne zahteve sploh ne more izdati, saj ne gre za odpadke, temveč za produkt, ki je biološko stabilen, higieniziran in humusu podoben material z več kot 15 odstotki organskih snovi, ki nastanejo pri kompostiranju.

Kompostarna na otoku na Muri po uradnih podatkih skladišči 100 tisoč ton komposta, aktivisti pa menijo, da je številka dvakrat višja. 
Andrej Petelinšek

"Čeprav se trudimo, da z nikomer ne bi polemizirali, bi želeli opozoriti na nekonsistentno sklepanje pisca zapisa iniciative na družbenih omrežjih, kjer prejudicira zaprtje kompostarne, sklicujoč se na omenjeni dopis direktorata za vode. Mi dopisa nismo prejeli, a iz njega ne vidimo zahteve po odstranitvi komposta in prav tako ne ocene o primernosti lokacije," nam je odgovoril vodja ekologije in logistike v kompostarni Aleks Berlič.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta