Razlike seveda so, a ko gre za smeri oziroma trende, ni bistvenega odstopanja. In tako se že vse leto dogaja, da je posel z avtomobili v precej globokem minusu, napovedi vse do konca leta in še tja čez pa skrb vzbujajoče in problematične. Za vse?
Ko so avtomobilske tovarne pred dobrim mesecem in pol objavljale poročila o poslovanju v letošnjem prvem polletju, je (skoraj) ni bilo, ki ne bi začela z enakimi stavki: težave zaradi pretrganja dobavnih verig, pomanjkanja nekaterih izjemno pomembnih sestavnih delov (v glavnem slovitih čipov oziroma polprevodnikov), kar povzroča dolge in vse daljše čakalne roke.
V tej pahljači zadreg skoraj ni bilo mogoče spregledati novice o tem, da je Toyota zaradi tri ali štiri leta dolgega čakanja na športnoterenskega land cruiserja prenehala sprejemati naročila doma, torej na Japonskem. Slišati oziroma razumeti je bilo kot relikt nekih povsem drugačnih časov in okoliščin, za katere se je zdelo, da so že zdavnaj pozabljeni in za nami. Toda v poslovnih oziroma finančnih poročilih o tistem, kar se jim je (tovarnam) dogajalo v prvih šestih mesecih leta 2022, ni bilo mogoče prezreti bistvenega: velika večina je izkazala zelo dobre rezultate, velike zaslužke in posledično dobičke. Kako se je lahko to zgodilo v okoliščinah, ko avtomobilov ni oziroma se čakanje na marsikaterega raztegne na dolge mesece ali čez leto, ko je najbolje, da naročiš tisto, kar imajo v zalogi – če imajo? In kako je mogoče, da se to dogaja v razmerah, ki napovedujejo recesijo, ki je vsaj v Evropi še ni bilo, pri čemer nova pločevina ne more biti edina skrb na tem svetu?
Odgovor je dokaj preprost in ga pozna arzenal splošno znanih ekonomskih zakonitosti: očitno je denarja in volje za nakup avtomobila veliko, večje povpraševanje poganja cene v višave, avtomobilskim tovarnam pa ne pride na misel, da bi v negotovih okoliščinah bistveno povečevale proizvodnjo. Spomin na čase, ko je epidemija zapirala tako tovarne kot trgovine z avtomobili, je še preveč svež, da bi se spustile v takšno pustolovščino.
Pravzaprav je sedanje stanje zanje ugodno, morda celo idealno: proizvodnje ne povečuješ, prodaje tudi ne, a pod črto so številke vendarle pozitivne. Ni jih malo, ki v vsem svojem obstoju niso poslovale tako dobro kot letos. Vprašanje brez odgovora je logično in enostavno: koliko časa še?