Efekt Peterleta in Brezigarjeve

Ko se zdi, da je na volitvah skoraj vse odločeno, se je včasih dobro ozreti tudi v preteklost. A še pred tem je treba opraviti s prvim krogom predsedniških volitev, kjer zdaj že vemo, da bo Anže Logar napredoval v drugega, ne vemo pa, ali bo volilna nedelja tja poslala Natašo Pirc Musar ali Milana Brgleza. To je več ali manj vse, kar moramo vedeti o prvem krogu. Prava drama se namreč ne bo dogajala to nedeljo, pač pa tisto 13. novembra, ko bodo državljani odločali, kdo bo nasledil instagram prezidenta. Na tem mestu pa se je treba sprehoditi v preteklost. To, da je kandidat stranke, ki koketira z evropskimi avtokrati in simpatizira z italijanskimi neofašisti, o(b)stal na vrhu predsedniške razpredelnice vse do fotofiniša, je morda nenavadno, a dejstvo je, da Logar ni prvi z desne, ki je odločno posegel po položaju, ki za desnico, če pogledamo zgodovino predsedniških volitev, nikoli ni bil dosežen.

Je pa bil dosegljiv. Pisalo se je leto 2002 in Janez Drnovšek je imel kar precej težav, da se je v drugem krogu otresel Barbare Brezigar. Lahko Logarjevo poseganje po predsedniških zvezdah primerjamo s tistim iz leta 2002? Težko. To je bil čas, ko je bilo volilno telo že krepko naveličano LDS, deloma tudi Drnovška. Potem moramo v še bolj zanimivo predsedniško leto 2007, ko je v prvem krogu zmagal Lojze Peterle. V drugem ga je Danilo Türk s krepkim vodstvom premagal. Je vse to dovolj za sklep, da bo imel Logar, podobno kot pred njim Brezigarjeva in Peterle, veliko težavo v drugem krogu? Preprosto združevanje podpore, ki jo ima tačas leva sredina s kar štirimi kandidati, ne bo šlo skozi, tudi seštevanje odstotkov po prvem krogu volitev v letih 2002 in 2007, ko je bila desnica še najbližje predsedniški palači, ni dalo slutiti, kaj bo v drugem.

A če domnevamo, da je z zdajšnjimi, trenutnimi javnomnenjskimi odstotki Logar dosegel plafon, bo imel v drugem krogu precejšnje težave ne glede na to, da mu gredo težave, ki jih ima vladajoča politika (kjer se njena priljubljenost zmanjšuje in še vedno velika podpora ne preliva h kandidatu Brglezu), na roko. Težavo bo imel, ker se sestrska NSi tačas znova oddaljuje od njegove stranke. Glavna težava Anžeta Logarja pa je predvsem v njegovi stranki in v njem. SDS so po njenem grobem izletu v državno avtoritarnost, neustavnost in nedemokratičnost ter izkoriščanju pandemije za strankarske koristi volivci hudo kaznovali na volitvah. Logar je kot minister takšne vlade in visok član te stranke vseskozi molčal. Ob podlem izčrpavanju STA je molčal, ob prevzemanju RTV Slovenije s strani njegove SDS molči. Ko je njegov šef kot premier povzročil kopico zunanjepolitičnih škandalov, je kot zunanji minister molčal. Kot šef Ukoma je pred leti podtaknil zmanipulirane podatke bruseljskim dopisnikom, leta 2020 je v Bruselj preko MZZ poslal tudi (strankarsko) depešo o stanju "komunističnih" medijev v državi. In v predalu zagotovo še imate kakšen kuli slovenskega predsedovanja, ki jih je naročil pri bratu svojega premiera.

Vprašanje, kaj dela na prvem mestu, je zato - na mestu.