Ko je v mislih avtomobil, razmišljamo tudi o porabi

V železni repertoar vsakega razmišljanja in seveda pogovora v primeru, ko je v mislih avtomobil, nedvomno spada poraba. Njena aktualnost nekoliko niha, odvisno od tega, koliko stane gorivo, za sedaj še vedno oziroma najpogosteje bencin ali dizel. Dražji ko je liter goriva, pomembnejše je ugotavljanje, koliko pravzaprav porabi avto. In časi so v tem pogledu zelo nerodni, problematični, negotovi.

Cene bencina in dizla so v letošnjem letu apokaliptično drugačne (višje), kot so bile lani ob tem času. Toda nekako v tem slogu se je spremenilo marsikaj, skoraj vse. Prav zaradi tega je zanimiva in seveda aktualna primerjava, ki so jo opravili pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Lotili so se ugotavljanja, kolikšne so razlike med porabo, ki jo navajajo tovarne, in tisto v resnici oziroma dejansko. Sto zajetih avtomobilov (50 bencinskih in 50 dizelskih) oziroma tistih, ki so najpogosteje registrirani pri nas (deloma objavljeni na 24. strani priloge), predstavlja dovolj reprezentativen vzorec za nekaj zanimivih, sem in tja celo šokantnih ugotovitev.

Prva je ta, da so v tokratni primerjavi - podobno so opravili pred dvema letoma -, zajeti novejši avtomobili, pri katerih bi moral biti (tudi) zaradi novega protokola WLTP razkorak med napovedano in dejansko porabo manjši. Pa ni oziroma je v povprečju celo višji. Res je sicer, da je teh novejših avtov manj kot onih, pri katerih so tovarniško napovedane porabe zapisane po zdaj nič več veljavnem in obupno zastarelem protokolu NEDC. Zato občutno ne vplivajo na splošno sliko. Pokazalo se je tudi, da so razlike bistveno višje, celo do 50 odstotkov, pri avtomobilih z dizelskim motorjem. Toda tisto, kar verjetno najbolj boli, je razlika med pričakovanimi stroški za gorivo pri porabi, ki jo obljubljajo tovarne, in dejansko. V posameznih primerih - ni jih veliko, pa vendar -, so ali bi bili stroški za dizelsko gorivo pri prevoženih 15 tisoč kilometrih v letu dni za skoraj 600 evrov višji, pri domnevnih 20 tisoč prevoženih kilometrih pa presegli celo 700 evrov v letu dni. Malenkost? Svet je nepravičen in gotovo je za nekatere to mačji kašelj. Ima primerjava kakšno šibko točko?

Gotovo. Podatki o povprečni porabi so zajeti z nemškega spletnega portala Spritmonitor. Tja jih vpisujejo lastniki avtomobilov, ki merijo porabo od enega do drugega polnjenja rezervoarja. Prav tukaj obstaja precejšnja ali velika možnost "napake", napačne številke. Toda vsaj pri nas takšne primerjave še nihče ni opravil (ali vsaj ne v takšnem obsegu) in ZPS si prav zaradi tega zasluži priznanje. In še: se bo aktualnost porabe z vse bolj razširjenimi električnimi avtomobili zmanjšala, tako rekoč razblinila? Velika iluzija. V nabor večnih stvari - smrt in davki - lahko dodamo še eno - višje cene.