(KOMENTAR) Dominika in Robert

Tožilci prekinjajo delo, sodniki pa bodo do nadaljnjega januarski upor nadaljevali ne z belo stavko, ampak s protestnimi zbori, kar je zgolj druga forma za isto snov, ker se vlada požvižga na odločbo ustavnega sodišča o plačah sodne oblasti, sodniki pa za njihove probleme nevidno resorno ministrico vsak dan bolj dojemajo kot neministrico. Po več kot poldrugem letu vladanja do cilja ni prišla še nobena sistemska sodna reforma, ustavni remont v zvezi z depolitizacijo postavljanja sodnikov pa stoji. Nič, za kar je v opisu del in nalog pravosodna ministrica odgovorna, ni b. p. v času, ko se nameni politične pojme napolniti z novo vsebino: po dnevih in dnevih drame Dominika Švarc Pipan verbalno sprejme objektivno odgovornost za ekspresni nakup v vseh smislih sumljive stavbe na obrobju Ljubljane, a jo obenem spretno raztegne na subjektivno odgovornost druge, tretje, četrte uradniške vrste ministrstva - na tiste, ki imajo v glavnem precej daljše trajanje kot ministri.

Pa dajmo, obrnimo pogled. Zakaj pa bi v pravu podkovana ministrica odstopila, če ni naredila nič narobe, bi se znalo glasiti vprašanje outsiderja, ki tukajšnjim običajem in značajem sledi povsem naključno, brez najmanjšega historiata, prost ciljev in namenov. Če ni osebno z metrom hodila po domnevnem nadomestku 20 let obljubljane in nikoli niti začete gradnje nove sodne palače. Če, če, če. V to obrambno držo se je vkopala novokomponirana protikorupcijska borka DŠP in daleč od tega, da bi bilo nemogoče, kar navaja: da so ji luknjo v obliki "sodne krastače" na Litijski skopali fantje (in dekleta) iz ozadja: katera stranka pa ne parkira svojih zaslužnih/ubogljivih/upogljivih ... (svobodno nadaljujte), kjer le more - seveda tudi k ministrom in ministricam "na zaupanje"? Ali pa jih tam "pozabi". Kateremu generalnemu sekretarju ali sekretarki strank(e) na oblasti pa se ne zavrti v glavi od (domnevne) višine pozicije? To je vendar slovensko običajno, kajne? In vendar: oni niso ministri in ministrice. In zakaj bi to naredili? Kaj je motiv?

Zdaj že ne gre več samo za to, kdo naj bi se tukaj zadnji smejal, temveč za to, kdo bo zadnji ugasnil luč. Vsak dan, ki mine, se težje iz te v kriminalko razraščajoče se drame izloči predsednik vlade. Ne samo zato, ker je sporni nakup v veselem decembru dobil vladni žegen, ampak ker kredita kot ministrica, da v neskončnost pojasnjuje, kaj je (ali ni) in kaj bo storila, ni imel praktično nihče v tej prepišni vladi. Kdaj in zakaj, premier Robert Golob, se je standard, po katerem odpoklicujete iz ministrskega zbora, obrnil iz "pričakujem, da ta in ta ponudi odstop", v "pričakujem, da bo poskušal/a oprati svoje ime"? To bo poslej praksa, in če ne, zakaj ne? In seveda: na kateri točki "razčiščevanje obtožb" v tej zadevi preseže premierja in interni parket?

Dalje. Če ministrica brez stranke ne gre iz vlade, ali vlado zapusti stranka, ki z ministrico noče več imeti opravka? A zakaj se SD-ju tako mudi ograditi? Kaj pa, če je vse res? In kdaj kredita zmanjka vladi, če je njen - prav(osod)ni - resor ugrabila "organizirana skupina" s protipravnimi nameni? Ali je možno, da je še kje v vladnem aparatu tako, gospod premier? Je pilot v kabini?