(KOMENTAR) Prevzem

Potem ko je madžarska bančna skupina OTP dobila še zadnje in najpomembnejše soglasje slovenskega varuha konkurence, so si oddahnili tako v Budimpešti kot v New Yorku, pa tudi v Mariboru, kjer je za zdaj še sedež banke, ki v svojem imenu prav tako za zdaj še nosi prvo črko imena mesta ob Dravi.

Četudi je razumeti, da okoli milijardo evrov vreden prevzem, ki je največji v zgodovini Slovenije, in prepletenost bančnih skupin terja več naporov pri presoji vplivov na bančno konkurenco, je več kot leto in pol čakanja na odločbo sicer neodvisnega varuha konkurence nenavadno dolgo obdobje. Enako dolgo, kot ga bo OTP potrebovala za združitev NKBM in SKB banke ...

Ta bo prinašala tudi sinergije, ki so lahko pozitivne in negativne hkrati. Ker je ameriški Apollo stroškovno že optimiral banko, s katero je zaslužil okoli milijardo evrov, večjih pretresov ni pričakovati. Okoli 3000 ljudi sedaj dela v obeh bankah, kakšno delovno mesto se bo lahko podvajalo. Prvi mož OTP banke Sandor Csanyi je v intervjuju za Večer po podpisu pogodbe o nakupu NKBM sicer povedal, da bodo ob digitalizaciji usposobljene kadre še potrebovali in da želijo biti prisotni v vseh večjih slovenskih krajih. Tam mu je nekaj prostora že prepustil največji konkurent, NLB.

Več dilem je okoli vprašanj sedeža in imena banke. Glede na to, da gradijo Emoniko v Ljubljani in da imajo tretjino bančnega trga, postopna selitev v prestolnico ni izključena. V nekaj tednih po zaključku prevzemne transakcije naj bi napovedali tudi novo vodstveno ekipo združene banke, za imenovanje katere že imajo nastavljene svoje nadzornike. Opciji sta dve - ali bo skupno banko vodil nekdo od zdajšnjega vodstva obeh bank ali pa bo na čelo prišla tretja oseba. Postopki izbire so pri koncu, tehtajo se najboljše možnosti ...

S prihodkom madžarskih strateških finančnih investitorjev v Maribor se tako nepreklicno zaključuje privatizacija Nove KBM, saj so ameriški lastniki po prevzemu te mariborske banke leta 2015 napovedali, da so bodo v petih do sedmih letih umaknili. Z današnjega zornega kota lahko ugotovimo, da smo pod evropskim diktatom NKBM Američanom prodali prepoceni. Tudi za to, ker smo s sanacijo bančnega sistema predolgo odlašali. Tedanja vlada Alenke Bratušek pa tudi ni imela poguma, da bi se uprla zahtevam Bruslja, ki še danes ni privatiziral belgijske banke Delfius, naslednice banke ​Dexie ...

Odgovor na vprašanje, kaj pomeni prihod madžarskih bankirjev v Maribor in Slovenijo, lahko najdemo v dosedanjih dejavnostih v dvanajstih državah. Za zdaj se OTP z več kot 80 milijardami evrov bilančne vsote (vse banke v Slovenijo je imajo 50 milijard evrov) še ni umaknila iz nobenega. Povsod povečujejo tržne deleže, v petih regijah so vodilna banka, zaposlujejo 33 tisoč ljudi. V Ukrajini, denimo, prilagajajo poslovanje vojnim razmeram ter omogočajo poslovanje prebivalstvu in kreditirajo gospodarstvo. Preko milijarde evrov težka bančna operacija v Sloveniji pa je njihova druga največja za domačim madžarskim trgom.

Madžarskim bankirjem pod vodstvom karizmatičnega Csanyia tudi veliki finančni menedžerji priznavajo, da se spoznajo na svoj posel. Tudi za to lahko damo madžarskemu strateškemu kapitalu in naložbam priložnost, ki smo jo z bančno luknjo, ki smo jo izvrtali sami, žal zapravili.