(KOMENTAR) Referendum

Hrvati bodo na parlamentarnih volitvah, čeprav je kandidaturo vložilo 17 strank oziroma list, odločali med dvema kandidatoma - premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom Zoranom Milanovićem. Slednji je namreč sredi marca naredil politični salto mortale, kot ga na Hrvaškem ne pomnijo. Sprva je termin volitev določil sredi tedna, nato je še sam vstopil v volilno tekmo. Na Hrvaškem je zaradi zgodovine in tradicije - pod Tuđmanom so imeli polpredsedniški sistem - predsedniška funkcija še posebej cenjena in rezervirana. Volilno tekmo je obrnil na glavo in volitve personaliziral. 

S tem je vse padlo v vodo. Programi, imena na listah, prihodnost ... Nič več ni pomembno. Odločalo se bo med največjima težkokategornikoma moderne hrvaške politike, šefom HDZ in šefom v senci SDP. To ne bodo volitve, temveč referendum med dvema oblasti željnima človekoma. Milanović je rekel, da se je odločil v volilno tekmo podati, da ustavi Plenkovića in njegove korupcijske afere. A v resnici si želi samo moči, ki je kot predsednik nima. 

Pred petimi leti je napovedal, da bo predsednik s karakterjem. Vprašanje je, ali so volivci to razumeli pravilno. Tanka je namreč meja med karakterjem in brutalnim egotripom. Milanović zares ni protokolarni predsednik, kakršni so bili njegovi predhodniki, sploh Kolinda Grabar Kitarović, ki je na Pantovčak prišla z več sreče kot pameti. To se je videlo na soočenjih, ko jo je Milanović retorično deklasiral. 

Milanović je svojo nekdanjo stranko SDP, ki zadnja leta ne le stagnira, temveč umira na obroke, dvignil od mrtvih. Podpora ji je kmalu zrasla. Zaradi funkcije predsednika (uradno) ne sme kandidirati. Javnost je pričakovala, da bo odstopil kot predsednik, a nič od tega. Napovedal je, da bo to storil, ko SDP osvoji večino in ga predlaga za mandatarja. Ustavni pravniki menijo, da je s tem prekršil ustavo. 

Ker ni kandidat, tudi ne more sodelovati na televizijskih soočenjih. A teh sploh ne potrebuje. Vsakodnevno namreč komentira aktualne razmere in se prek medijev prereka s Plenkovićem in njegovimi ministri. Premier mu ne ostane dolž​an, vendar v primerjavi s predsednikom skrbneje izbira besede. Nekaj več argumentov je na strani Plenkovića. Milanovićeva vlada ni imela dobrih rezultatov, Plenkoviću pa kljub aferam podpora ni upadla. Hrvaška javnost tako vsakodnevno spremlja resničnosti šov dveh ljudi, ki sta popolnoma polarizirala medijski prostor.  

Po zadnjih anketah bi HDZ v saboru dobila 60 mandatov, koalicija, zbrana okoli SDP, 44. V sredo najbrž še ne bo nič odločeno. Zelo verjetno bosta zmago razglasili obe strani. Sestava večine se zna zavleči. Jeziček na tehtnici bo na konservativnemu Mostu in skrajno desnem Domovinskem pokretu. Čeprav imata različne svetonazorske poglede, naj bi del obeh strank bil pripravljen na koalicijo s SDP oziroma Milanovićem, a tu je še levo zelena stranka Možemo!, ki z nacionalisti pakta ne bo sklepala. Šestnajsto hrvaško vlado bo vodil tisti, ki bo prvi zbral 76 glasov v saboru. Torej Plenković tretjič ali Milanović drugič. Hrvaški analitiki tudi ne izključujejo možnosti, da se volitve celo ponovijo.