(MB-TEDEN) Blažev žegen

Pravijo, da se podarjenemu konju ne gleda v zobe, pa vendar se pri podarjanju občinskih vavčerjev ne moremo znebiti občutka, da je ta pomoč občine blažev žegen. Res, da v Mariboru niso križem rok čakali na pomoč države pri povišanih zneskih na položnicah za plačilo energije. Namen je bil dober: da se pri tem pomaga občanom. A ta namen je moral slediti, potem ko je občina finančno pomagala vsem odjemalcem občinskega podjetja Energetike. Ne moreš pomagati samo nekaterim svojim, druge svoje pa pustiti praznih rok in diskriminirati po viru plačila energije. Vsi so občani MOM, ne glede na to, ali se grejejo z zemeljskim plinom pri Plinarni ali Energetiki ali z elektriko ...

Praktična izvedba občinskih energetskih vavčerjev je precej zapletena in nerodna, tudi časovno pozna. Le nekaj dni za občinskimi vavčerji je začela pomagati tudi država, ki je morala obrniti celoten državni ustroj za ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov. Mariborska občina bi lahko izbrala mnogo elegantnejšo rešitev - občina bi lahko denar, ki ga namenja za vavčerje, predala humanitarnim organizacijam. Zagotovo bi v tem času pomoč hitreje, sistemsko in avtomatizirano šla v prave roke, predvsem pa z manj birokratskimi stopnicami za upravičence.

Odločba CSD, odrezek ZPIZ, plačilna lista, trimesečni izpis s TRR, potrdilo z davčno številko (ta je sicer zapisana tudi na informativnem izračunu dohodnine, tudi na odločbi za plačilo NUSZ) ... Zbrati vse papirje za popolno vlogo je preprosto le za nekoga, ki je digitalno vešč in ima na dosegu roke računalnik in tiskalnik. Finančna pomoč pri plačilu položnice za Energetiko je bila avtomatizirana, vsem odjemalcem so odpisali 30 odstotkov neto cene variabile in na dom poslali vlogo za obročno plačilo. A za občinski energetski vavčer naj revni, manj digitalno opismenjeni hodijo od vrat do vrat. Kakšen podvig to predstavlja za starostnika, živečega na kakšnem sicer lepem občinskem bregu? Kje sta tu spoštovanje in dostojanstvo? Da o izgubljenem denarju, ki bo porabljen iz fonda pomoči za plačilo bančne provizije za plačilo položnice, niti ne pišemo. Malo oddanih vlog ni pokazatelj, da revščine v mestu ni. Najstarejša branjevka gospa Marica, ki prejema 300 evrov pokojnine, je sicer doma v Dvorjanah, a takšni, kot je Marica, so tudi v mariborski občini.