(MB-TEDEN) Politični daj-dam in minimalna volja

Trajalo je skoraj dve leti, a županova ekipa Saše Arsenoviča je naredila domačo nalogo. Za Mariborsko knjižnico, ki se je v minulih letih več kot upravičeno prebila med prioritetna politična vprašanja v mestu, je pripravila novo idejno zasnovo in jo po letih virtualnih selitev dokončno zasidrala na včasih preveč pozabljenem Rotovškem trgu. Stari projekt je doživel racionalizacijo, saj bo ena kletna etaža manj, dotrajane stavbe pa ne bodo obnovili, ampak jo bodo porušili in zgradili novo. Novo je tudi ime, Center Rotovž, in napoveduje tudi dodatne vsebine - sodobno mestno galerijo v okviru Umetnostne galerije Maribor in manjšo kinodvorano s ponudbo umetniških filmov.​ Ocena investicije se kljub temu ni napihnila do kakšne Maksove razsežnosti, ampak je s 16 milijoni evrov ostala v realnih okvirih prejšnjih projektov in celo pod njimi. Rotovški trg naj bi po prenovi končno zadihal s polnimi pljuči. Prostorsko bi se še bolj odprl proti Glavnemu in Slomškovemu trgu, dobil bi tudi pasažo od Gosposke do Lekarniške ulice.

A težji del procesa, iskanje finančnih virov, je šele na vrsti. Mariborski proračun takšnega finančnega bremena ne prenese, projekt tudi presega mestne meje in je pomemben za celotno regijo, zato je državno ali evropsko financiranje nujno, če se želimo pogovarjati o naslednjih korakih. ​Župan Saša Arsenovič je po Rotovškem trgu popeljal že dva ministra za kulturo in oba, Zoran Poznič in Dejan Prešiček, sta obljubila državno sofinanciranje. Ker pa z obljubami ni mogoče plačati gradbenih strojev in delavcev, mimogrede, Maribor si v preteklosti ni znal pomagati niti s sklepi vlade o državnih milijonih, ​so zdaj oči uprte v ministra za kulturo Vaska Simonitija, ki na uradnem obisku pri županu še ni bil. Arsenovič je bil ob predstavitvi Centra Rotovž odločen, da o pridobivanju denarja sploh ne sme biti debate in je to stvar samo minimalne volje, saj je za okrevanje gospodarstva po covidu-19 na voljo enajst milijard evropskega denarja. A bogate izkušnje odnosov z Ljubljano kažejo, da bodo debate za aktiviranje minimalne volje zelo potrebne.

Da bo javna investicija počrpala milijone, je v naši politični folklori včasih premalo, da je samo vrhunsko pripravljena, precej je odvisno tudi od odnosov na relaciji lokalna skupnost-vlada. Zaradi Arsenovičevega pakta s SMC pred lokalnimi volitvami je bilo pričakovati, da bo Maribor v prestolnici naletel na več odprtih vrat za predstavitev argumentov, a se ob pripravljanju državnih proračunov za naslednji dve leti zdi, da se dogaja ravno nasprotno. Zakaj, je težko reči, morda je vzrok banalna okoliščina, da se mariborski župan rad zgleduje po ljubljanskem kolegu, ta pa ni ravno priljubljen v največji vladni stranki SDS.

V politični trgovini je Arsenovič doslej bistveno več dal kot dobil. Kot nekdanji podjetnik bo moral razumeti, da če mu razmerja ne bo uspelo obrniti, na kocki ni le njegova uspešnost, ampak tudi napovedani razvojni preboj mesta.