Leta 2019 je bilo v Sloveniji danih v promet 319 milijonov plastenk.
Slovenska pijačarska podjetja so sprožila pobudo za uvedbo kavcijskega sistema na področju ločenega zbiranja plastenk in pločevink. V tem sistemu potrošniki ob nakupu izdelka plačajo kavcijo in jo dobijo nazaj ob vrnitvi embalaže. Tak sistem bo po njihovem mnenju potrošnike spodbudil k vrnitvi prazne embalaže v trgovino, s čimer bi zagotovili ponovno uporabo ali recikliranje.
Vodja Združenja industrije pijač, predsednik uprave Radenske Marian Šefčovič, pojasnjuje, da je pobuda plod številnih internih razprav v industriji, v katerih so tehtali razloge za uvedbo kavcijskega sistema in proti njej. Na koncu so ugotovili, da je to najboljša pot za dosego ciljev krožne ekonomije. Še pred tremi leti, pravi, je tudi sam temu nasprotoval, saj je menil, da je možno obstoječi sistem zbiranja in ločevanja odpadne embalaže v Sloveniji še izboljšati do te mere, da bi z njim dosegli zadane cilje, a je analiza, ki so jo opravili, pokazala nasprotno: "Z obstoječim sistemom ne zberemo dovolj materiala. Tisti, ki ga zberemo, pa v veliko primerih ni dovolj čist za predelavo. Veliko se ga tudi izgubi." Vzrok za to, da so pobudo sprožili ravno zdaj, je po Šefčovičevih besedah tudi v zahtevah po implementaciji določb direktive EU, ta namreč države članice zavezuje, da do leta 2025 zberejo 77 odstotkov odpadnih plastenk pijač, do leta 2029 pa naj bi bil ta delež že 90-odstoten. Danes v Sloveniji recikliramo okoli 65 odstotkov plastične embalaže, kar je daleč od želenega cilja, izpostavlja Šefčovič: "Kavcijski sistem je za nas transparenten, saj se material vrti v istem krogu in se ne izgublja."
V združenju poudarjajo, da bi z uvedbo kavcijskega sistema pomagali živilski industriji, ki se sooča s težavami pri dobavi surovin. "Strategija 'zero waste' ne pomeni, da več ne bo odpadkov, temveč da količine odpadkov čim bolj zmanjšamo in jih predelamo v nov material, kjer je to možno," še pove Šefčovič. Pri tem se zgledujejo po skandinavskih in baltskih državah pa tudi po Slovaški, kjer so sistem uvedli pred kratkim, po Šefčovičevem mnenju bi lahko njihovo izkušnjo prenesli tudi v slovensko okolje. V Evropi kavcijski sistem že uporablja enajst držav, in sicer Danska, Estonija, Finska, Hrvaška, Islandija, Litva, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Slovaška in Švedska.
Vizjak: To je korak v pravo smer
Pobudo je združenje predstavilo tudi ministru za okolje Andreju Vizjaku. Ta jim je povedal, da bi lahko že novi zakon o varstvu okolja vseboval člene, ki bi bili podlaga za vzpostavitev nacionalnega embalažnega kavcijskega sistema. To bi se lahko po njegovih napovedih zgodilo že konec februarja ali v začetku marca. Vzporedno s tem je predvideno sprejetje uredbe, ki bo kot podzakonski akt urejala vse podrobnosti. Vizjak je v izjavi, ki so jo objavili na facebook strani ministrstva za okolje in prostor, uvedbo kavcijskega sistema označil za pomemben korak k povečanju količin reciklirane embalaže, kar po njegovih besedah pomeni tudi manj embalaže v komunalnih mešanih odpadkih in naravi. Vizjak pri tem izpostavlja, da v Sloveniji že velja kavcijski sistem za stekleno embalažo. Kot pravi, bodo na izvedbeni ravni verjetno pri večjih trgovskih centrih postavljeni zabojniki, v katere bodo potrošniki odlagali vrnjeno embalažo, ki jim jo bodo tudi obračunali. Strošek bo tako prevaljen predvsem na tiste, ki embalaže ne bodo vrnili, bodo pa, poudarja Vizjak, imeli potrošniki še vedno možnost kupiti stekleno embalažo, kjer gre za sistem ponovne uporabe in ne za recikliranje. "Nekateri ozaveščeni potrošniki že danes izbirajo ustreznejšo obliko embalaže od plastenk in pločevink."
77 odstotkov pijač polnimo v plastenke
Analiza ravnanja z odpadno plastično embalažo, ki so jo lani naredili pri Gospodarski zbornici Slovenije, je pokazala, da je leta 2019 poraba pijač v Sloveniji znašala 370,5 milijona litrov, pri čemer je bilo 77 odstotkov teh količin polnjenih v plastenke. Ocenjujejo, da je bilo v tem letu skupno danih v promet 319 milijonov plastenk, od katerih je bilo 293 milijonov plastenk za pijače, 26 milijonov pa plastenk za mleko in mlečne izdelke. S tem je nastalo okoli 10 tisoč ton odpadnih plastenk.
Z reciklažo zbrane embalaže se bo po Šefčovičevih besedah v prihodnje ukvarjalo za to usposobljeno podjetje, kakršnega sicer v Sloveniji še ni, zato bi to lahko bila tudi poslovna priložnost.
Narašča prodaja pijač v steklenicah
Tudi Šefčovič pravi, da delež prodaje pijač v stekleni embalaži v zadnjih letih narašča. Podrobnosti glede izvedbe bodo stvar dogovora s trgovci, ki ga bodo pričeli v naslednjih dneh, še pove Šefčovič. Poleg tega meni, da bo novi sistem podoben kavcijskemu sistemu za steklo. "Razlika je v tem, da porabljeno in vrnjeno stekleno embalažo ponovno napolnimo in prodamo, pri plastiki pa dobimo material, ki ga predelamo za izdelavo novih plastenk." Čeprav bo uvedba sistema draga, to po Šefčovičevem mnenju ne bi smel biti razlog za povišanje cen izdelkov. "Že danes plačujemo embalažnino, torej se bo del tega denarja preusmeril. Novi sistem bo dražji od sedanjega tudi zaradi tega, ker hočemo zbrati več embalaže. Po drugi strani material, ki se izgublja v sistemu, drago kupujemo." Šefčovič meni, da kavcijskega sistema glede na izkušnje drugih držav ne bo možno uvesti pred letom 2024.