(BORZNI KOMENTAR) Po koronavirusu je na pohodu Putin

Ko smo že upali, da bo življenje po koronavirusa prešlo nazaj v normalo, se je pojavilo novo tveganje. Tokrat so ruske vojaške sile začele pohod na Ukrajino, vpliv vojne pa ob grozotah nad ukrajinskim narodom sega prek meja obeh držav. Z gospodarskega vidika je Rusija pomemben izvoznik energentov v Evropo. V letu 2021 je bilo iz Rusije v Evropo uvoženih 155 milijard kubičnih metrov plina, kar prestavlja 45 odstotkov celotnega uvoza plina. Ruske je tudi skoraj 40 odstotkov porabe in 25 odstotkov celotnega uvoza surove nafte.

Ne samo za Evropo, ruska invazija v Ukrajino predstavlja tveganje stagflacije za svetovno gospodarstvo. Stagflacija je nezaželen pojav, ko gospodarstvo ne raste, po drugi strani pa se cene izdelkov in storitev povečujejo. Čeprav je neposreden vpliv kolapsa ruskega gospodarstva na globalno gospodarstvo majhen, so lahko posredne posledice dosti večje. Navsezadnje je cena nafte brent že presegla 100 dolarjev za sodček, kar pomeni, da bodo podjetja, v katerih so goriva pomemben strošek, ustvarila manjše dobičke. Rusija je druga največja izvoznica nafte in pokriva 11 odstotkov globalne ponudbe.

Delniški trgi so že ob začetku tega leta beležili padce predvsem na račun povečane inflacije in pričakovanj, da bodo centralne banke končale s programi kvantitativnega sproščanja (odkupi državnih in podjetniških obveznic) ter dvignile obrestne mere. Globalni delniški indeks MSCI AC World je od začetka leta izgubil slabih šest odstotkov. Med donosnimi sektorji letos izstopata surovine in energija, saj so se ob rasti cen nafte podražili še plin, premog, kovine in kmetijski pridelki. Pri tem moramo izvzeti cene delnic ruskih podjetij, ki so strmoglavile (Lukoil za -92 %, Gazprom -88 %, Sberbank -97 %), saj je trgovanje z njimi ustavljeno kot posledica ukrepov Evropske komisije.

Obveznice so podobno kot delnice leto začele z razprodajo, saj so njihove cene padle zaradi višjih pričakovanj donosov, ki jih nažira inflacija. Po izbruhu vojne se je povpraševanje po varnih naložbah spet povečalo, kar je povzročilo obrat cen, ki so spet začele z rahlo rastjo in so zdaj spet na nivojih ob začetku leta. Ne glede na rahlo negativne donose so obveznice še vedno varno zavetrje pred nepredvidljivimi dogodki.

Razen v obveznice se je premik investicij zgodil tudi v žlahtne kovine, ki prav tako predstavljajo varno naložbo ob trenutni politični negotovosti. Cena zlata je v letošnjem letu narasla za dobrih 9 odstotkov na 1836 evrov za unčo. Še večji pospešek med žlahtnimi kovinami je letos doživela cena paladija, ki je narasla za 82 odstotkov na 3056 evrov. K temu pomembno vpliva dejstvo, da Rusija predstavlja okrog 40 odstotkov svetovne proizvodnje paladija. Ob politični negotovosti bo povpraševanje po varnih naložbah naraščalo, kar je dobra podlaga za njihove vrednosti.

V naslednjih dneh bosta ob novicah iz Ukrajine pozornost spet dobili ključni centralni banki, ameriški Fed in evropska ECB. Obe sta pred težko nalogo, kako brzdati inflacijo na eni strani ter ohranjati gospodarsko rast na drugi. ECB bo z dvigom ključnih obrestnih mer po vsej verjetnosti počakala proti koncu tega leta, medtem ko bo Fed po vsej verjetnosti bolj agresiven.