(FOTO) Delo na daljavo: Del rešitve za prihodnost, a prinaša tudi pasti

Zdravstvena kriza, ki se je pričela z epidemijo covida-19, je izzvala podjetja, da se bistveno hitreje soočijo s posebnostmi in prilagoditvami, ki jih prinaša delo od doma. Pred epidemijo je v Sloveniji od doma delalo le 2,2 odstotka zaposlenih, slabih 80 odstotkov zaposlenih pa z delom na daljavo še ni imelo nobenih izkušenj.

V drugem valu manj dela od doma

V času prvega vala epidemije, spomladi leta 2020, je skoraj 50 odstotkov zaposlenih strokovnih in administrativnih delavcev ter zaposlenih na vodstvenih delovnih mestih delalo od doma več kot 76 odstotkov svojega delovnega časa, medtem ko je bil delež pri zaposlenih, ki pretežno delajo neposredno s strankami, manj kot tretjinski. V času med prvim in drugim valom epidemije so se zaposleni na vodstvenih delovnih mestih pretežno ali v celoti vrnili v pisarne. V času drugega vala epidemije, ki je trajal od oktobra 2020 do junija 2021, pa je opazen bistveno manjši obseg dela od doma pri vseh skupinah zaposlenih v primerjavi s prvim valom epidemije. To je pokazala raziskava, ki sta jo s spletno anketo v podjetjih, ki so člani Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), opravili Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete in Valentina Franca z ljubljanske fakultete za upravo. Od doma je med drugim valom vsaj en dan na teden delalo med 10 in 30 odstotki zaposlenih, največ v času zaprtja šol in med ustavitvijo javnega življenja v začetku aprila lani. Velikih razlik med panogami ni bilo, razen v proizvodnji, kjer je, razumljivo, od doma delalo najmanj ljudi.

Za več kot polovico vprašanih je bila izkušnja dela od doma boljša ali bistveno boljša od pričakovanj. Med zdravstvenimi težavami, s katerimi so se soočali, so najpogosteje navajali težave z ohranjanjem telesne teže, psihične težave in težave z vidom. Glavni izzivi dela od doma so bili timsko delo in z njim povezana inovativnost ter ohranjanje organizacijske kulture in družabnih stikov med zaposlenimi. Med omejitvami so navajali zahteve glede varstva pri delu za delo od doma in neustrezno zakonodajo, ki ne podpira dela od doma.

Ključno je, kako se počutimo doma

Psihiater Željko Ćurić, soustanovitelj podjetja OK Consulting, pravi, da je ključno, kako se posameznik počuti, ko dela od doma. Na to vplivajo medosebni odnosi doma, ali ima primeren prostor za nemoteno delo, zna odpraviti morebitne tehnične težave z opremo. Poudaril je tudi pomen razporejanja časa, prilagajanje in obvladovanje stresa. Opaža velike razlike v odnosu do tovrstnega dela med mlajšimi in starejšimi generacijami.

Po umiritvi epidemioloških razmer naj bi v približno 30 odstotkih anketiranih podjetij v večji meri (tri dni ali več na teden) od doma delali zaposleni strokovni in administrativni delavci ter vodje. Domadenikova meni, da bodo v tako imenovani novi realnosti podjetja uvajala ta hibridni model dela, saj bodo tako privlačnejši delodajalci, drugi pa, da bodo morali v boju za kader verjetno ponuditi višje plačilo in boljše delovne pogoje.

In kaj pravijo o izkušnjah z delom na daljavo delodajalci? "Ob delu na daljavo najbolj trpijo timsko delo ter ideje in inovativnost, kar smo med drugim reševali z oblikovanjem manjših skupin zaposlenih, ki so lahko tudi fizično delali skupaj. Tudi proizvodnim delavcem smo omogočali delno delo na daljavo, tako smo organizirali izobraževanja in usposabljanja. Sicer pa veliko pozornost namenjamo dogovarjanju z zaposlenimi o obliki dela in razvoju voditeljstva pri delu na daljavo oziroma v hibridni obliki," je povedal član uprave Pivovarne Laško Union in podpredsednik ZDS Gregor Rajšp.

Inšpektorji za delo: prijave glede višine nadomestil

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole je na spletni konferenci, ki so jo v ZDS pripravili v okviru evropskega sofinanciranja projektov za promocijo in uveljavljanje dostojnega dela, dejal, da v preteklosti glede urejanja dela na daljavo in platformnega dela niso imeli sogovornikov ne v sindikatih ne pri politikih. Z velikim povečanjem teh oblik dela, predvsem v času epidemije covida-19, so prišli novi izzivi, zato Smole upa, da bodo dosegli sistemske rešitve, ki so potrebne in bodo v zadovoljstvo tako delojemalcev kot delodajalcev.

S prakticiranjem dela od doma so se podjetja soočila s tem, da je bilo treba pripraviti spremembe pogodb o zaposlitvi. To je storilo že 60 odstotkov anketiranih podjetij, dodatnih 10 odstotkov pa jih bo to naredilo v prihodnosti. Vodje posvečajo ustrezno pozornost razmejitvi delovnega časa od časa, ki je potreben za počitek. Pravice do odklopa v splošnem ne urejajo posebej. Nekaj več kot polovica podjetij, ki je bila zajeta v raziskavi, je plačevala nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu od doma, vendar so anketirani poudarili, da je treba obračunavanje nadomestila prilagoditi dejanski porabi energentov in obrabi delovnih sredstev.

Vodja ljubljanske območne enote inšpektorata za delo Alenka Fritz Kolbe je povedala, da so ob razglasitvi epidemije dobili ogromno vprašanj delavcev in delodajalcev. Med spremembami je navedla, da so lahko delodajalci inšpektorat o odreditvi dela od doma, kar je zakonska obveza, obveščali po elektronski poti, na to (ne)obveščanje so se nanašale tudi ugotovljene kršitve. Prijave pa so dobivali predvsem glede višine izplačila nadomestila za uporabo lastnih sredstev - ta v predpisih ni določena, ampak je stvar dogovora med zaposlenim in delodajalcem. Prijav glede zagotavljanja pogojev za delo od doma niso imeli - nadzor tega glede na zakonsko ureditev tudi ni mogoč -, prijav poškodb pri delu od doma pa je bila le peščica, med drugim zaradi udarca v prst pri odhodu na stranišče in padca pri odhodu v avtomobil po službeno dokumentacijo.