Inflacija, izzivi v dobaviteljskih verigah, dvig obrestnih mer in padec vrednosti na borznih trgih, tudi v kriptosvetu - vrednost bitcoina je pred dvema dnevoma upadla pod psihološko mejo 40 tisoč dolarjev -, zaznamujejo začetek letošnjega leta, ki naj bi po pričakovanjih prineslo tudi ugodno monetarno politiko in prav takšne razmere na trgu dela. Nepremičninski trg naj bi sicer prinesel še eno "noro" leto, a naložbenih priložnosti ne bo manjkalo. Naložbeni nasveti bodo sicer prav zaradi okoliščin vse bolj dragoceni, naložbeni portfelji pa naj sledijo predvsem določenim (globalnim) indeksom, svetujejo strokovnjaki.
"Že lani je gospodarska aktivnost presegla predpandemijsko raven, ugodne ostajajo razmere na trgu dela, tako da so makroekonomske napovedi za Slovenijo tudi za letos ugodne," pravi mag. Tina Žumer, viceguvernerka Banke Slovenije, in dodaja, da naj bi bila po oceni lanske 6,7-odstotne gospodarske rasti ta letos štiriodstotna, "podpirali pa jo bosta domača potrošnja in izvozna aktivnost podjetij". V letošnjem letu naj bi bila povprečna inflacija v Sloveniji 3,8 odstotka (lani 4,9 odstotka), v drugi polovici letošnjega leta pa naj bi se začela umirjati in približevati srednjeročnemu cilju dvoodstotne inflacije, napoveduje viceguvernerka. "Na to naj bi vplivalo postopno odpravljanje dobaviteljskih ozkih grl in znižanje rasti cen surovin," utemeljuje svojo napoved.
Vedno primerno, ne pa tudi vselej optimalno
Napovedati, kakšno bo leto za vlaganja na kriptotrgu, je nemogoče, pravi Toni Čepon, predsednik Bitcoin društva Slovenije. Dodaja pa, da je skozi kratko zgodovino bitcoina in na splošno kriptovalut bil vsak trenutek primeren za nakup. "Vprašanje je bilo samo, kako dolgo je bilo treba čakati da se je vložek povrnil oziroma oplemenitil. Ko cena naraste, vsi sprašujejo, ali je zdaj primeren trenutek. Bolj primerno bi bilo vprašanje, ali je trenutek optimalen. Primeren je za moje pojme vedno, optimalen pa samo ob večjih popravkih." Tudi sogovornik meni, da je treba investicije razpršiti in med njih obvezno vključiti tudi kriptovalute. Omenja pa, da prva in največja skrb ni, v katero kriptovaluto vložiti, ampak poskrbeti za varnost kriptopremoženja ter se pozanimati, kje vlagati oziroma kupovati.
Da bosta gospodarsko rast krepili tako domače kot tuje povpraševanje, je prepričana tudi dr. Arjana Brezigar Masten, direktorica analitsko-raziskovalnega centra v Banki Slovenije, ki do konca leta prav tako pričakuje umirjanje težav na strani dobaviteljskih verig, kar bi bilo ugodno za slovenski izvoz. "Presežna potrošnja in rast BDP, ki smo ju zaznali lani, se bosta letos in v prihodnjih letih umirili," dodaja analitičarka.
Privlačnost domačega delniškega trga
Finančniki se zdaj predvsem ozirajo onkraj Atlantika, kjer se obrestne mere v ZDA dvigajo prej, kot je bilo pričakovano. "Pretekli teden nas je opomnil, da bo to leto med vlagatelji v velikem deležu predstavljalo 'vrnitev h koreninam', kar zadeva alokacijo sredstev. Preteklo sredo so Fedovi predstavniki namreč signalizirali, da je prvi dvig temeljnih obrestnih mer v ZDA možen še prej, kot je bilo do zdaj pričakovano," pravi analitik Ilirike Lojze Kozole in dodaja, da bodo z višanjem obrestnih mer bolj pod pritiskom sektorji, za katere se v bolj odmaknjeni prihodnosti pričakujejo višji dobički. "Sektorji, kot je tehnološki, bodo zaradi povišanja obrestnih mer nominalno bolj diskontirani kot tradicionalni sektorji, kar jim bo na delniških trgih povzročalo višje negativne cenovne pritiske," še pravi Kozole, prepričan, da prav zato za mnoge manjše vlagatelje postaja privlačnejši domači delniški trg, torej osrednje delnice indeksa SBITOP, ki sodijo v tradicionalne sektorje gospodarstva.
"Ob tem je domači trg, ob dobrem poslovanju podjetij, še za polovico cenejši od nemškega in izplačuje visoke dividende," pravi analitik in postreže tudi s podatkom, da je indeks SBITOP po kazalniku P/E pri 7,8 za skoraj polovico cenejši od nemškega indeksa DAX (kazalnik P/E 15,3), "ob tem pa ima SBITOP 4,6-odstotno dividendno donosnost, nemški DAX pa le 2,8-odstotno". Po njegovem je zdaj v portfeljih dobro povišati tradicionalne sektorje gospodarstva s predvidljivim poslovanjem, ki rast stroškov lažje prenesejo na kupce. "Govorimo o sektorjih, ki so že tradicionalno hrbtenica življenja in brez katerih ne gre ter tipično izplačujejo dobre dividende. Primer takega sektorja je evropski telekomunikacijski sektor, ki še kar naprej trguje z eno najvišjih tržnih premij glede dividendne donosnosti," pravi Lojze Kozole.
Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva v Novi KBM, pa napoveduje, da lahko v letu 2022 kljub višji inflaciji še vedno pričakujemo ugodno monetarno politiko, "kar pomeni, da ob denarju na bančnih računih in depozitih velja iskati tudi druge možnosti investiranja in naložbenih priložnosti, kot so naložbe v delnicah, ETF-ih in vzajemnih skladih, ki so lahko zelo privlačne. Odločitev za naložbe v omenjene instrumente je treba gledati z vidika posameznika, vendar pa so nekatere karakteristike finančnih instrumentov tiste, ki nam pomagajo pri izbiri in doseganju individualnih ciljev."
Na krilih ameriških investicij
Naložbe v indeksne sklade, ki kotirajo na borzah, oziroma ETF-e so primerne za tiste, ki želijo na ta način investirati svoje prihranke in z majhnim številom različnih ETF-ov doseči močno razpršitev ter tako povišati varnost naložb, še pravi Medved in namigne, da lahko vlagatelji poleg ETF-ov, ki široko pokrivajo različne gospodarske panoge, izberejo tudi kakšnega ožjega, ki zasleduje indeks posameznega geografskega območja ali panogo, ki je nekomu blizu, oziroma verjame, da bo rast te panoge v naslednjih letih presegla splošno gospodarsko rast. Ne pozabi pa na delnice, za tiste vlagatelje, ki pričakujejo svetlo prihodnost posameznih podjetij.
Lojze Kozole ob naložbenih priložnostih konkretno omenja ameriški sveženj visokih javnih investicij v infrastrukturo in socialo, vlaganje v podjetja, ki bodo izvajala posle teh investicij, pa omogoča iSharesov IFRA ETF-sklad, saj omogoča izpostavljenost ameriškim infrastrukturnim podjetjem, ki bi lahko imela koristi od povečanja ameriških infrastrukturnih investicij. Poudarja pa: "Za neprofesionalne vlagatelje, ki imajo večjo količino prihrankov ali za tiste, ki denar plemenitijo na mesečni ravni, je predvsem dobro, da imajo profesionalno pomoč." Za večje vlagatelje je po Kozoletovem mnenju primeren strokovno in aktivno upravljan portfelj, medtem ko je za večino manjših vlagateljev primerno periodično investiranje kjer se sledi določenemu indeksu.
Nepremičninski trg: Zanimiva postajajo zemljišča
Pomoč strokovnjaka je dobrodošla tudi pri nakupu nepremičnine, kjer moramo biti, kot je prepričana dobra poznavalka domačega nepremičninskega trga Mojca Žižek Mesarec iz nepremičninske družbe Galea, pripravljeni na vse. "V letu 2021 smo bili priča enemu najbolj turbulentnih let po letu 2007 na domačem nepremičninskem trgu," poudari sogovornica. In dodaja, da je dogajanje na trgu v letošnjem letu nemogoče napovedati, saj na stanje po navadi vpliva veliko dejavnikov. "Glede na izredno nizke obrestne mere, ki jih ponujajo banke za kredite, je pričakovati, da bo povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah še naprej veliko," ocenjuje Mesarčeva. Prepričana je, da cene nepremičninam letos še ne bodo začele padati, saj enako kot vsak trg, tudi nepremičninski deluje po zakonitostih ponudbe in povpraševanja. In slednje pri nas že nekaj časa močno presega ponudbo nepremičnin na trgu.
Večje bo zanimanje po zemljiščih, predvsem za obdelovanje, kot tudi po gozdovih, zlasti, kjer so vodni viri, saj so to vse smernice, ki so nam postale pomembne v času zdravstvene krize, še razmišlja sogovornica. Bodo pa nepremičnine tudi v prihodnjih dvanajstih mesecih zagotovo ohranile status ene najbolj varnih naložb v prihodnost, doda Mesarčeva. "Bodimo realni, četudi se znajdemo v krizi, nepremičnina ostane v fizični obliki in jo je mogoče kadarkoli uporabiti ali prodati," pravi nepremičninska strokovnjakinja, ki napoveduje še eno nepredvidljivo in "noro" nepremičninsko leto, v katerem moramo biti, kot sklene, pripravljeni na čisto vse.
Več bo pritiskov na rast plač
Arjana Brezigar Masten ocenjuje, da se po dveh letih prisilnega varčevanja, ko zaradi zaprtja javnega življenja ni bilo mogoče trošiti, hkrati se je povečalo previdnostno varčevanje, ki se po navadi poveča v obdobju negotovosti in kriz, nagnjenost k varčevanju še znižala. "Že v letu 2020 je bila zgodovinsko visoka stopnja varčevanja, ki se je povečala za devet odstotnih točk, in je znašala več kot petino bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev. Lani se je nagnjenost gospodinjstev k varčevanju že znižala, posledično pa se je povečala potrošnja, kar je tudi posledica ugodnih razmer na trgu dela," pravi sogovornica.
Rast zaposlenosti in rast plač sta namreč, kot dodaja, ključni komponenti rasti bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev in ti bosta omogočali solidno rast zasebne potrošnje tudi v prihodnje. "Tudi vnaprej se bodo krepile investicije tako podjetij kot države, pa tudi programi pomoči države s pomočjo evropskega denarja," pravi Brezigar Mastenova in dodaja, da se bo tudi v tem letu zniževal proračunski primanjkljaj, zviševala se bo zaposlenost, stopnja brezposelnosti v Sloveniji naj bi upadla na 4,2 odstotka ali na 44 tisoč ljudi, kar bo najmanj po letu 2008. Opozarja pa: "Tudi v prihodnje se bodo krepili pritiski po rasti plač zaposlenih, še posebno v zasebnem sektorju, kjer bo najbolj primanjkovalo delovne sile. Ob zelo visokem povišanju teh plač pa se lahko to prelije v višje cene izdelkov in storitev ter v višjo inflacijo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
