(BORZNI KOMENTAR) Zaradi boja proti inflaciji bo leto 2022 v znamenju zaostrovanja monetarne politike

Lojze Kozole, Ilirika Lojze Kozole, Ilirika
07.01.2022 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
REUTERS

Prvi trgovalni dnevi leta so na delniških trgih minili bolj ali manj v znamenju optimizma zaradi ugodnih odčitkov evropskih pridelovalnih indeksov PMI, nižjih cen zemeljskega plina in spodbudnih podatkov o nemški novembrski maloprodaji, saj je bila za 5,9 odstotka večja kot februarja 2020. Sicer se je maloprodaja v Nemčiji v oktobru v medmesečni primerjavi povečala za 0,5 odstotka, predvsem se je povečala pri nujnih dobrinah, medtem ko je pri manj nujnih upadla.

Zaradi boja proti inflaciji bo leto 2022 v znamenju zaostrovanja monetarne politike. Kljub temu lahko pričakujemo, glede na napovedi, da bodo centralne banke, če se bodo hotele izogniti zaviranju okrevanja svetovnega gospodarstva, pazljivo in zgolj postopoma zaostrovale svoje monetarne politike. Glede na višjo inflacijo in nizke obrestne mere lahko tudi za to leto pričakujemo nadaljevanje negativnih realnih obrestnih mer, kar bo na kapitalskih trgih še naprej povzročalo pozitivne cenovne učinke na cene delnic.

V začetku tedna se je frankfurtski indeks DAX približal najvišji vrednosti v šestih tednih, pariški indeks CAC pa je dosegel nov rekord, na kar so vplivale tudi nižje cene zemeljskega plina. Na začetku leta so se cene plina spustile pod 69 evrov za megavatno uro, kar je najnižje po 10. novembru in za več kot 60 odstotkov pod rekordom 180,27 evra, doseženim 21. decembra lani. Kljub temu cene plina ostajajo krepko višje od dolgoročnejšega povprečja, in sicer zaradi nizkih zalog in nezadostnih dobav iz Rusije. Naraščajoče geopolitične napetosti v vzhodni Evropi in zamude pri odobritvi plinovoda Severni tok 2 k normalizaciji cen seveda niso pomagale.

V prvih trgovalnih dneh leta je pridobil tudi domači delniški trg, ki se je lani po donosih dosti bolje odrezal od globalnega delniškega trga. Indeks SBITOP je lani, če upoštevamo izplačila dividend, zapisal 49-odstotni donos, medtem ko je imel globalni indeks MSCI World skupaj z izplačili dividend 32-odstotni donos. Kljub lanski visoki rasti delnic indeksa SBITOP domači trg v primerjavi z razvitimi trgi in trgi v regiji ostaja poceni. In kljub visoki rasti delnic na domačem trgu v lanskem letu ter pričakovanemu ohlajanju monetarnih politik, v tem je venček slovenskih delnic, v katerega trenutno spadajo Skupina Petrol, NLB, Krka, Skupina Triglav in skupina Sava, še naprej zanimiva naložbena opcija kot del naložbenega portfelja. Z letošnjim izboljšanjem poslovanja bodo podjetja lahko generirala še višje nominalne dividende kot lani.

V naslednjem tednu pa bomo podrobneje spremljali inflacijo na Kitajskem in v ZDA. S koncem prihodnjega tedna se z objavami poslovnih izidov za lanski četrti kvartal ameriških največjih bank JPMorgan Chase, Wells Fargo in Citigroup na kapitalskih trgih začne prva sezona objav kvartalnih poslovnih izidov v tem letu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta