(INTERVJU) Andrea Di Anselmo: Znanje naj gre iz znanstvenih publikacij na trg in naj čim bolje koristi družbi

Mitja Sagaj
30.10.2021 06:00
Slovenija mora predvsem okrepiti uporabo rezultatov iz raziskav v praksi. Tudi raziskovalci in predavatelji morajo prepoznati vrednost svojega znanja za družbo.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Pridobitev financiranja za raziskovalne projekte je morda res nujen korak za raziskovalne institucije, zato je še toliko bolj pomembna komercializacija izsledkov raziskav, ki morajo priti na trg, do družbe. Da je tega občutno premalo - nenazadnje kar 99,99 odstotka vseh raziskovalnih konzorcijev po koncu evropskega financiranja ustavi svoje aktivnosti -, poudarja Andrea Di Anselmo iz italijanske skupine Meta Group, ki svetuje raziskovalno-razvojnim skupinam in konzorcijem, kako do uspešne komercializacije rezultatov, pridobljenih v raziskovalnih projektih.

Kot je Di Anselmo med drugim povedal v pogovoru za Večer, pomagajo inovatorjem na evropski ravni, da lahko ti s svojim raziskovalnim delom prek inovacij ustvarijo učinkovit prispevek za družbo in gospodarstvo. Drugače povedano - Slovenija mora povečati uporabo rezultatov iz razvojno-raziskovalnih projektov, še posebno če želi imeti vidnejšo vlogo v programu Horizon Europe.

Slovenija je v primerjavi z drugimi državami zelo majhna, zato se mora ozreti navzven, da bi našla trge za inovatorje, včasih pa tudi, da bi našli rešitve za izzive.
Robert Balen

"Namen vlaganja v raziskave in razvoj niso plače raziskovalcev, ampak rezultati, ki so v dobro družbe in lahko zagotavljajo njen napredek," pravi Andrea Di Anselmo in dodaja, da je napredek mogoč le, če se znanje uporabi: "Zato pa je treba delati z ekipami, z ljudmi, raziskovalci, inovatorji, ki se zavedajo prispevka, ki ga lahko dajo družbi."

To je super slišati. Že od 90. let se ukvarjate s tem, da pomagate pri komercializaciji rezultatov raziskav. Je mogoče oceniti, kolikšen delež vlaganj v raziskave in razvoj ima zdaj določene učinke za družbo kot celoto?

Andrea Di Anselmo: "Lahko vam povem, da se po letih, desetletjih dela na tem področju zdaj izkazuje razumevanje, da lahko imajo tudi raziskave nek učinek."
 
Osebni arhiv

"Postavljate vprašanje ne za milijon, ampak za trilijon dolarjev. Evropska komisija tega ne ve natančno. No, lahko vam povem, da se po letih, desetletjih dela na tem področju zdaj izkazuje razumevanje, da lahko imajo tudi raziskave nek učinek, in to ne le za napredek znanja in same znanosti v ožjem smislu. Velik problem je, da se vsi udeleženci osredotočajo na čas projekta. In na družbeni učinek, ki pa se v času trajanja projekta nikoli ne zgodi, ampak se zgodi kasneje. Tega pa nihče več ne spremlja, ne meri. In to novo zavedanje bo še bolj ključno v obdobju uresničevanja programa Horizon Europe. Temu se reče evropski paradoks, kar pomeni, da smo izjemno dobri znanstveniki, raziskovalci, nismo pa tako dobri inovatorji. Prvič smo to začeli spremljati leta 1987, torej pred 34 leti. In danes o tem še razpravljamo. Zato je to vprašanje za trilijon dolarjev."

Toda prvi korak je narejen in gre za pomemben korak. To je znak, da gremo v pravo smer, kajne?

"To je znak, da se stvari spreminjajo. Naj vam nekaj povem ... Zdaj vsi govorijo o pitchingu. Za to sem prvič slišal leta 1991. Ni bilo v poslovnem okolju. Takrat sem bil gostujoči znanstvenik v ZDA. Na fakulteti za strojništvo, pri predmetu numerično simuliranje, je nekdo pripravljal lekcijo, da bi študentom razložil, kako izvajati pitchanje. Tam je to prisotno od leta 1991. Ali mi lahko poveste, ali danes na Univerzi v Mariboru ali na Univerzi v Ljubljani, na fakulteti za strojništvo ali katerikoli drugi fakulteti, kdo uči, kako pitchati? Trideset let ... Kako smo pozicionirani danes? Kam moramo vlagati? Zakaj zaostajamo?

Ali menite, da je v Nemčiji, Avstriji kaj drugače? Pa v Italiji?

"Rekel bi, da ne. Po naših izkušnjah po Evropi ni tako velike razlike. Naše storitve izvajamo po vsej Evropi. Sodelovali smo pri 1300 različnih projektih v najrazličnejših državah Evrope in situacija je povsod enaka. Ljudje so zelo usmerjeni k rešitvam in delujejo po načelu 'dajmo nekaj razviti', in če bo to pritegnilo pozornost nekoga, bomo to prodali. Nihče pa ne izhaja iz pristopa, ki temelji na potrebah, izzivih in pri katerem začneš s problemom in ga skušaš rešiti in ga lahko s svojim znanjem rešiš bolje, kot jim ga je uspelo reševati doslej. Gre za pristop, ki mu sledi tudi strategija Horizon Europe, ki ustvarja trende prihodnosti in lahko pomaga dvigniti učinkovitost. In tukaj ne gre le za identificiranje težav podjetij, temveč za zavedanje, da kot raziskovalci, znanstveniki, inovatorji rešujemo izzive na trgu, sicer pač ne bomo uspešni, ne bomo imeli uspešne kariere in ne bomo izpolnili svojih ambicij. Kajti če čutite problem, ga boste po definiciji rešili in za to uporabili svoje znanje. Zmagati moramo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter poskrbeti, da bodo naši raziskovalci, naši inovatorji sledili pristopu, ki temelji na izzivu, pri čemer pa se, in temu sledi tudi Evropski svet za inovacije, ne bodo osredotočali le na tehnologijo, ampak tudi na podjetniško dimenzijo, na ekipo. Kajti ne znanost ne tehnologija ne rešitev, največ štejejo ljudje, njihova podjetnost in predanost temu, da stvari uresničijo. Rekel bom, da je to pomemben korak naprej."

Ključno je razvijati podjetniško kulturo raziskovalcev, profesorjev, kar pa po besedah Andree Di Anselmo ne pomeni, da morajo ti komercializirati svoje delo, morajo pa se zavedati pomena svojega znanja za družbo.
Krka

 

​​Kaj bo Sloveniji pomagalo privabiti tuje talente

Kaj bi torej morali narediti?

"Če želimo, da te ekipe iz evropsko podprtih projektov potegnejo največ, moramo zagotoviti, da raziskovalci, ekipe, ki sodelujejo v tem, na regionalnem nivoju dobijo vse potrebno, da lahko dvignejo stopnjo tehnološke pripravljenosti in svojo rešitev spravijo na trg. Še pomembnejša pa je zmožnost, da jim pomagamo pri vstopu na trg in prodaji prve rešitve, bodisi izdelka bodisi storitve."

Ali Slovenija v tem pogledu kakorkoli izstopa?

"Slovenija je v primerjavi z drugimi državami zelo majhna, zato se mora ozreti navzven, da bi našla trge za inovatorje, včasih pa tudi, da bi našli rešitve za izzive. Zato se mora Slovenija najprej zavedati, da je res zelo pomembno vlagati v talente in v njihovo privabljanje. In potem je seveda pomembno, da so inovatorji pripravljeni iti na trg. Da gredo na trg, da izdelajo prototip in pokažejo edinstveno ponujeno vrednost svojih inovacij. In seveda, če se vrnem k temu, kar sem rekel prej, da vlagajo v kulturo, s katero bodo dosegli vpliv v družbi. To pa mora biti doseženo že na ravni univerz, raziskovalnih ustanov, da bodo že raziskovalci razmišljali o inovacijah ne s tehnološkega vidika, temveč z vidika reševanja izzivov. Potrebujemo močno znanstveno infrastrukturo. Potrebujemo lokalno in državno upravo, ki ne razumeta le raziskav in znanosti, ampak predvsem tudi inovacije in njihovo pot na trg. Razumeti pa moramo prav tako, da so konec koncev pomembni nadarjenost, ljudje, podjetniška aktivnost. Torej ne gre le za vlaganje v fizično infrastrukturo, ampak v tisto, kar pomaga Sloveniji privabiti tuje talente, omogoča slovenskim raziskovalcem, da gredo v tujino in se vrnejo ter tukaj začenjalo svoj posel.

Zelo pomembno je tudi, da so investicije v tovrstno infrastrukturo razumljene kot osnova za privabljanje talentov, da začnejo ustvarjati zagonska podjetja, lansirajo izzive z odprtim inoviranjem, ta infrastruktura pa lahko potem služi kot testno okolje za validacijo njihovih inovacij. To pa mora spet biti dopolnjeno z ustrezno infrastrukturo, saj na primer mladi inovatorji potrebujejo otroške vrtce za svoje otroke, lepe hiše, seveda tudi kapital. To je tudi edini način za mesto, da se lahko spremeni, pomladi, se odmakne od industrijskega porekla in se zazre v prihodnost."

Kaj pa ruralna območja? Tudi ta verjetno potrebujejo "osvežitve" ...

"To je nekaj, česar smo se naučili s covidom. Majhne vasi so zelo privlačne, in zdaj ko smo spoznali, da je delo na daljavo priložnost, smo hkrati spoznali tudi, da je kakovost življenja zelo pomembna. Zrak, hrana, prostor, majhne skupnosti ... Če se je torej več podeželskih območij uspelo združiti in skupaj ponuditi pravo infrastrukturo, kar so spet šole, mednarodne šole, vrtci, potem moram reči, da sta življenje in delo v majhni vasi, če le ni izolirano okolje, pač pa povezano, odlična priložnost."

Na kaj ste najbolj osredotočeni, ko govorite o inovacijah? Na katera področja ste najbolj pozorni?

"Ne sledimo tehnološkemu ali industrijskemu pristopu, ampak se, ko podpiramo inovacije, osredotočamo na ekipo, na ljudi, na podjetnost. Resnično želimo spodbuditi in v celoti sprostiti podjetniški potencial ljudi, raziskovalcev, mladih podjetnikov, profesorjev, kogarkoli. To je izjemno pomembno, saj je to ključna sestavina, da se stvari zgodijo. In to neodvisno od industrije, od znanosti in tehnologije. Lahko gre za zdravstvo, IKT, transport, obnovljivo energijo. Seveda bo obseg podpore drugačen, a če nimate ljudi, ki se zavedajo, kaj je treba storiti, in se zavedajo ambicij, talenta, se to ne more zgoditi."

Tukaj so dobre podjetniške ekipe

Je karkoli specifičnega, kar že počnete v Mariboru?

"Z občino se pogovarjamo predvsem o možnosti uvedbe tega pristopa, ki temelji na izzivih. Z univerzo nismo naredili še ničesar, bi pa zelo radi. Želeli bi pomagati vzpostaviti pravo infrastrukturo, prave kompetence, ki bi zagotovile boljšo uporabo znanja. Sodelujemo s Trinity Collegeem v Dublinu, sodelujemo s torinsko politehniko in z mnogimi univerzami po Evropi, ker se vse bolj zavedajo, da morajo za še večji uspeh pri pridobivanju evropskih sredstev rezultate raziskovanja bolje uporabiti. Ne gre samo za patentiranje, ne gre samo za osredotočanje na pravice intelektualne lastnine. Gre za razumevanje, da znanje kot edinstvena ponujena vrednost rešuje težave veliko bolje, kot jih je doslej. In to je izhodišče. Brez patentiranja."

Bi rekli, da je startup skupnost v Sloveniji precej dobro razvita?

"Bi rekel, da je. Saj startup skupnost je konec koncev mednarodna skupnost. Seveda imate dobre podjetniške ekipe."

Kaj pa odprto inoviranje? Gotovo poznate posamezne primere, ko korporacije inovirajo skupaj s startupi?

"Vem, da je bilo v preteklosti veliko centrov odličnosti, programov, ki so ustvarjali skupne priložnosti za investiranje, konzorcijev ..., a ne morem reči, da je to odprto inoviranje. Odprto inoviranje daje velikemu podjetju možnost, da sproži izziv, ta pa omogoča podjetnikom od vsepovsod možnost, da predlagajo rešitve. In potem mestna lokalna ali regionalna oblast omogočita vse, kar je treba, da lahko podjetje implementira najboljšo rešitev. To spet pomeni ustrezno infrastrukturo, o kateri sem že govoril. Če me vprašate, ali je Slovenija veliko vlagala v konzorcije za vzpostavljanje skupne infrastrukture, bi rekel, da ja. A če me vprašate, ali je to res odprto inoviranje, bi rekel ne."

Andrej Petelinšek

A vendar - imamo dobro razvit startup ekosistem, tudi raziskovalni ekosistem, a verjetno izobraževalni sistem ne sledi potrebam gospodarstva. Kaj je po vašem mnenju največja vrzel v tej sliki?

"Ključno je razvijati podjetniško kulturo raziskovalcev, profesorjev, kar ne pomeni, da morajo komercializirati svoje delo, morajo pa se zavedati pomena svojega znanja za družbo. Spoznati morajo, da ta vrednost obstaja le, če je znanje uporabljeno. In to ne le v znanstvenih publikacijah."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta