Kakšni sklopi priporočil za Slovenijo prihajajo iz Bruslja

Tri priporočila je Slovenija včeraj dobila iz Bruslja. Evropska komisija ji na fiskalnem področju priporoča povečanje javnih naložb za zeleni in digitalni prehod ter za energetsko varnost. V obdobju po letu 2023 naj vlada zagotovi dolgoročno fiskalno vzdržnost zdravstvenega varstva in sistemov dolgotrajne oskrbe (poskrbi, da ju bo lahko financirala). Na davčnem področju naj nadomesti izpad davkov, ki je nastal z znižanjem obdavčitve dela. Nadomestni davki naj bodo bolj zeleni in takšni, da ne bodo ovirali gospodarske rasti (torej prijazni za podjetja).

V Evropski komisiji od vlade prav tako pričakujejo, da bo učinkovito izvedla reforme in naložbe, h katerim se je zavezala v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Čim prej je treba zaključiti pogajanja o programskih dokumentih, ki bodo pravna podlaga za črpanje kohezijskih sredstev, ki jih ima Slovenija na voljo v programskem obdobju 2021-2027, ker bodo ta sredstva omogočila izvajanje naložb v regijah.

V energetskem priporočilu Evropska komisija oblasti v Sloveniji poziva, naj razširijo nabor virov za uvoz fosilnih goriv, kar dejansko pomeni, da si želi zmanjšanje odvisnosti Slovenije od fosilnih goriv iz Rusije. K temu še dodaja, da je treba tudi na splošno zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv in povečati rabo obnovljivih virov energije, zlasti z nadaljnjo poenostavitvijo in pospešitvijo izdajanja dovoljenj in krepitvijo elektrodistribucijskega omrežja. Energetsko učinkovitost je treba povečati predvsem v stavbah, elektrificirati je treba prometni sektor. Prav tako naj oblast v Sloveniji zagotovi, da imajo energetska infrastruktura in povezave zadostne zmogljivosti.

V poročilu za Slovenijo Evropska komisija sicer ugotavlja, da načrt za okrevanje in odpornost že naslavlja številne dolgoročne izzive, zlasti tiste, ki so povezani s staranjem prebivalstva (reforma pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe), ter podpira zeleni in digitalni prehod.

V splošnem poročilu za celotno EU Evropska komisija ugotavlja, da evropsko gospodarstvo še ni izšlo iz obdobja hudega gospodarskega upada. Zlasti šok, ki ga je povzročila vojna v Ukrajini, pa tudi njene dolgoročne posledice, ki so omajale energetsko varnost, od EU zahtevajo skrbno oblikovanje fiskalne politike v letu 2023. Ker bi države članice v prihodnjem letu morale povečati javne naložbe za zeleni in digitalni prehod in za energetsko varnost, v Bruslju predlagajo ohranitev splošne odstopne klavzule od pakta za stabilnost in rast. Ta klavzula državam članicam dovoljuje višji javnofinančni primanjkljaj od 3 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in višji javni dolg od 60 odstotkov BDP.

"Komisija ocenjuje, da bo nadaljnjo dopuščanje splošne odstopne klavzule v letu 2023 nacionalni fiskalni politiki zagotovilo prostor za odziv, ko bo to potrebno," so sporočili iz Bruslja. V bolj razumljivem jeziku to pomeni, da bodo vlade držav članic lahko še naprej financirale izredne ukrepe za podporo gospodarstvu, če bo to potrebno. Odstop od odstopne klavzule predlagajo v letu 2024.