Odnos med človekom in tehnologijo je zanimiv in zapleten hkrati

Tehnologija. Tako mogočna in tako ranljiva hkrati. In razloge tako za njeno mogočnost kot za ranljivost gre iskati pri - človeku. Kako ironično, pri človeku, ki tehnologijo ustvarja. Kar že malce oguljeno se zdi ponavljati, da je najšibkejši člen kibernetske varnosti, ki danes z vseh koncev preži ne le na posameznike, ampak v vedno večji meri tudi na podjetja, prav - uporabnik. Neznanje, neozaveščenost, naivnost vodijo v nepremišljene odločitve, ki spletnim nepridipravom le še olajšajo delo. Lažni krediti, ljubezenske prevare, kriptovalute, na katere ste kot pozabili ... "izvirnost" spletnih kriminalcev je brezmejna, a hkrati tudi tako - nespregledljiva. A kljub temu jim z zvijačami pogosto uspe.

V oktobru, ki ni le mesec varčevanja, pač pa tudi mesec kibernetske varnosti - zanimivo, kako sta ti področji na nek način povezani, saj nas nepremišljenost na spletu najbolj udari prav po žepu - je zato ozaveščanja o tej tematiki še bistveno več. In prav je tako, pa če se zdi še tako odveč. Nikoli ni odveč in ne bo, dokler bo statistika beležila vsaj en kibernetski napad, odgovornost za katerega gre iskati pri človeku, uporabniku spletnih storitev. Človek torej ustvarja tehnologijo in hkrati razgalja vse njene pomanjkljivosti. In ta paradoksalen odnos se kaže tudi v drugih segmentih; umetna inteligenca, o kateri prav tako pišemo v tokratni številki Mojega uspeha, je prav tako produkt človeka, ki ga bo prav ta tehnologija v marsičem nadomestila. Poznavalci razmer sicer mirijo, češ da bojazni ni in da lahko za svoja delovna mesta skrbi le tiste, ki umetne inteligence pri svojem delu ne bodo uporabljali, pa je vendarle jasno, da je inteligenca, ki jo je ustvaril človek, predvsem v marketingu in pri ustvarjanju vsebin že nadomestila marsikaterega posameznika. In jasno je tudi, kot pravi naš tokratni sogovornik v pogovoru za Večer, Andreas Braun, generalni direktor in partner v Boston Consulting Group, da bodo podjetja brez uporabe umetne inteligence le težko konkurenčna.

Kot bo verjetno podjetjem vedno težje motivirati zaposlene, sploh predstavnike mlajših generacij, če jih ne bodo vključevala v lastniško strukturo. Ogromno različnih oblik in modelov solastništva zaposlenih v podjetju obstaja - in rešitve, ki so razširjene predvsem na zahodu, zdaj prodirajo tudi k nam. Bo pa treba primere dobrih praks, ki se že pojavljajo, med njimi morda še najbolj izstopa trboveljski Dewesoft, tudi sistemsko nadgraditi, da bo to oblika motivacije, ki bo predvsem nagrajevala in ne tudi kaznovala, kot je to zdaj, ko zaposlene, ki postanejo solastniki podjetja, po žepu udarijo še davki.

Zgleden primer, kako uspešno Evropa podpira mlada podjetja in ustvarja podjetniške skupnosti, znotraj katerih s povezovanjem, izmenjavo dobrih praks in pretokom znanja ter izkušenj nastajajo močni temelji za uspešno gospodarstvo, je Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT). Ni v ospredju denar, pač pa predvsem vzpostavljanje teh povezav znotraj skupnosti. Eden od primerov, kako uspešno deluje takšna podpora, je med drugim tudi španski Zeleros, zagonsko podjetje v Valencii, ki ustvarja rešitve za mobilnost prihodnosti. Kako si mladi zanesenjaki, ki so v svoje vrste že uspeli zvabiti številne nekdaj vodilne kadre v uveljavljenih podjetjih, kot je na primer Airbus, predstavljajo potovanje po zemlji s hitrostjo okoli tisoč kilometrov na uro, predstavljamo v zgodbi.

Kot v še eni zgodbi, tokrat nepremičninski, pišemo o tem, da so Slovenci med kupci nepremičnin na Hrvaškem v samem vrhu. Tujci nasploh so za hrvaški nepremičninski trg izredno pomembni, saj ustvarijo več kot 30 odstotkov vsega prometa z nepremičninami. Po podatkih hrvaškega davčnega urada pa je kar 300 tisoč nepremičnin v državi v lasti tujcev, tretjina jih je v rokah Slovencev.