V tem primeru lahko eden ostane z otrokom doma in mu pripada nadomestilo plače za odsotnost z dela. To je v višini 80 odstotkov plače, pri čemer se kot osnova upošteva povprečna mesečna plača za polni delovni čas zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti, in ne sme biti nižje od minimalne plače. Ta letos znaša 1024 evrov bruto oziroma 736 evrov neto.
Samozaposleni brez nadomestila
Do nadomestila plače je v skladu z zakonom o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ), ki velja od 14. julija, upravičen le eden od staršev. Oba starša naenkrat ne moreta uveljaviti pravice do varstva otroka zaradi višje sile, za kar se šteje karantena otroka, lahko pa si delita odsotnost denimo po dnevih ali je vsak odsoten le del delovnega časa. O tem je delavec delodajalca dolžan ustrezno seznaniti, so razložili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. In še ena pomembna podrobnost, do nadomestila plače so upravičeni le zaposleni, ne pa tudi samozaposleni. Delavec, ki torej ne more opravljati dela zaradi varstva otroka, prejema nadomestilo plače za obdobje, ko je otroku odrejena karantena. Delodajalca pa mora najpozneje v 24 urah obvestiti o odsotnosti z dela zaradi varstva otroka v karanteni, v treh delovnih dneh pa mora v službi tudi predložiti dokazilo. Za pridobitev izjave o prestajanju karantene na domu je treba izpolniti poseben obrazec, ki ga najdete na spletni strani e-uprave. Izjavo prejme delavec na elektronski naslov, naveden v vlogi, nato jo mora predložiti delodajalcu, ki lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače na zavodu za zaposlovanje. Zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila plač mora delodajalec oddati v elektronski obliki, v osmih dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi obveznosti varstva otroka v karanteni.
Kaj pa, če otrok v karanteni zboli?
Zavod je do 11. oktobra prejel skupaj več kot 76 tisoč zahtevkov delodajalcev za izplačilo nadomestila plače za čas karantene oziroma zaradi višje sile za več kot 150 tisoč zaposlenih v vrednosti 47,8 milijona evrov. A to so podatki za vse odrejene karantene zaposlenih. Podatkov o številu staršev, ki so z otrokom v karanteni, posebej ne vodijo, saj za to niso pristojni, so pojasnili.
"Zavod delodajalcu povrne le izplačano nadomestilo plače delavca, ki zaradi karantene na domu ali višje sile, torej varstva otroka v karanteni, ne more opravljati dela. Delodajalec je ob koriščenju tega ukrepa zavezan izplačevati delavcem neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plač. Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi obveznosti varstva otroka v karanteni, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena v zakonu, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, torej v višini 80 odstotkov plače," je pojasnila Vesna Petric Uran iz službe za zaposlovanje.
Če pa otrok med varstvom v karanteni zboli, enemu od staršev pripada nadomestilo za nego, prav tako v višini 80 odstotkov plače. Nadomestilo dobi zaposleni in tudi samozaposleni, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti z dela. Pravico lahko uveljavljajo starši do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
