Uspešnosti ni brez inovativnosti: Ali je v Podravju res tako malo inovacij ali se samo tako malo podjetij prijavi na razpis?

Svet poganjajo ideje, želje po spoznavanju novega in drugačnega. Seveda so ideje in želje brez znanja in trdega dela, vztrajnosti in še tisočih drugih "malenkosti" zgolj sanjarije brez rezultatov, pa vendar - svet poganjajo ideje in novosti.

Vsaka ideja in novost še ni inovacija, inovacija je samo tista novost, katere koristnost se potrdi na trgu. Lahko je nov ali bistveno izboljšan izdelek, storitev, proces ali postopek, ki prinaša večjo uporabnost, rešuje neki problem, zadovoljuje določene potrebe, znižuje stroške. Skratka, inovacije potrebujejo trg, potrebujejo subjekte na trgu, potrebujejo podjetja, ki se zavedajo, da so inovativnost in inovacije garant njihovega uspeha in preživetja.

Podjetje je vedno del širšega gospodarskega prostora

S podjetjem je tako kot z družino: za razumevanje in srečo je pomembno, kako funkcionira znotraj in kakšni so odnosi med člani in članicami, vendar brez zunanjega okolja nobena družina ne preživi. In tako je tudi s podjetji - seveda je pomembno, kako in kaj delajo, kakšna je njihova produktivnost in kakšne sposobnosti imajo zaposleni, vendar brez širšega gospodarskega prostora ne more delovati nobeno podjetje. Ta preprosta logika deluje v vseh segmentih delovanja podjetja, med drugim tudi na področju inovativnosti in inovacij.

Ali so slovenska podjetja inovativna?

Čeprav vsi poznamo (in ponavljamo!) frazo, da je inovativnost motor razvoja in uspešnosti poslovanja podjetij in gospodarstva, vsi tudi vemo, da inovativnost ni niti sistemsko vgrajena v vsakdanjo prakso mnogih podjetij niti ji mnoga celo na deklarativni ravni ne namenjajo prav veliko pozornosti. Še več - mnoga podjetja inovacijam sploh ne pripisujejo pomena za svoje poslovanje in jim zato ne namenjajo niti finančnih niti drugih motivacijskih ukrepov. Inovativni pristopi in inovacije ter izumi namreč zahtevajo tudi investiranje, ne samo investiranje v finančnem pomenu, ampak tudi investiranje v zaposlene, opremo, sistem vodenja - skratka, zahtevajo tudi spremembe, ki pa niso vsem ljube, čeprav vsi govorijo o njih in jih pričakujejo. Pri drugih - seveda.

Zato je odgovor na vprašanje v naslovu: žal, mnoga ne! Po dostopnih podatkih različnih raziskav je v Sloveniji inovativnih manj kakor 40 odstotkov vseh podjetij. Zadnji dostopni podatki statističnega urada pokažejo, da je polovica teh podjetij inovativnih na tehnološkem in netehnološkem področju, nekaj manj kakor tretjina teh podjetij je inovativnih na način, da so uvedla tehnološko inovacijo, preostalih 20 odstotkov podjetij pa je uvedlo tudi kakšno netehnološko inovacijo. Delež inovacijsko aktivnih podjetij je v Sloveniji večji med velikimi podjetji, prav tako jih je z vidika dejavnosti več med podjetji, ki so registrirana za predelovalne dejavnosti.

Prihodki od uvedenih inovacij proizvodov v Sloveniji so sestavljali približno 12 odstotkov celotnih prihodkov od prodaje proizvodov, medtem ko so v inovacijsko uspešnejših državah EU (Belgija, Estonija, Finska) znašali dve petini!

Ali Slovenija vlaga v inovacije, raziskave in razvoj?

Seveda Slovenija vlaga v raziskovalno-razvojno dejavnost in tudi v inovativnost, ampak sledi nujen "ampak". Torej: ampak veliko premalo, da bi to lahko pomenilo razvojni preboj, in veliko premalo, da bi spodbudila bistveno večjo inovacijsko in razvojno aktivnost v podjetjih.

Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost so se v letih 2018 in 2019 sicer povečevali, vendar so relativno, glede na BDP, še vedno zelo zaostajali za letom 2013 in so že od leta 2016 pod povprečjem EU, kaj šele pod deleži inovacijsko najbolj naprednih držav.

Ob tem ne smemo prezreti, da primerjava slovenskega gospodarstva z razvitejšimi državami EU pokaže, da slovensko gospodarstvo še vedno temelji na tradicionalni industriji in da je delež dejavnosti nove ekonomije (računalništvo, komunikacije, biotehnologija …) relativno skromen. Vsekakor je hitrejši razvoj teh novih področij povezan z razvitostjo inovacijske kulture, človeških virov in infrastrukture, ki omogočajo razvoj novih tehnoloških podjetij. Inovacijska kultura, najpreprosteje rečeno, bi morala dobiti bistveno večji pomen, močnejše pospeške in tudi več sredstev, če bi hoteli vsaj ostajati blizu povprečja, čeprav pomeni zadovoljiti se z njim že nazadovanje.

Glede na rezultate v Sloveniji pravzaprav še sploh ne moremo govoriti o kulturi ustvarjalnega podjetništva in inovativnosti. Poznavalci opozarjajo še, da je tudi povezava med raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom zelo slaba oziroma bistveno slabša kot v inovacijsko in razvojno razvitih državah.

Slovenija ima dober izobraževalni sistem, tega ne zanika nihče, vendar to za bolj inovativno in ustvarjalno okolje ni dovolj. Za razvoj inovacij, ki podpirajo tehnologijo, je treba zadostiti vsaj dvema predpogojema, in sicer zadostnemu številu talentov in ustrezni digitalizaciji. Toda digitalno okolje ni na zavidljivi ravni, s privabljanjem talentov pa imamo sploh težave, podatki pravzaprav kažejo, da smo bolj uspešni pri njihovem odganjanju. Kot država izgubljamo tudi pri inovacijah, ki jih ne znamo razvijati, posledično mala in srednja podjetja v Sloveniji ne zrastejo v velika, mednarodna priznana podjetja.

Evropski semafor inovativnosti

V zadnjih letih Slovenija glede na evropski indeks inovativnosti vztrajno nazaduje, padla je iz skupine držav, ki so bile visoko inovativne, in se znašla v skupini zmerno inovativnih držav. Evropska komisija je v posebnem poročilu države EU razdelila v štiri skupine glede na njihov inovacijski indeks. Države z najvišjim indeksom komisija imenuje "inovatorske voditeljice", sledijo jim močno inovativne države in skupina zmerno inovativnih držav, tiste z najnižjim indeksom pa sodijo med skromno inovativne. Med zmernimi inovatorkami je indeks padel le Sloveniji, pada ji pravzaprav že od leta 2015, leta 2019 je dosegel 84,9 odstotka evropskega povprečja, kar nas je uvrstilo na 19. mesto. Po teh podatkih so bile najbolj inovativne evropske države Švica, Švedska in Finska, skromno inovativne pa Črna gora, Ukrajina in Romunija. V kateri skupini torej želimo biti?

Med vsemi članicami EU se je indeks inovativnosti v obdobju od leta 2012 do 2019 znižal v le treh, pri čemer se je najbolj, za 9,9 odstotne točke, znižal prav slovenski. Ugotovitve v poročilu za leto 2020 tudi kažejo, da k nizkemu indeksu Slovenije najbolj prispevajo rezultati na področju financiranja in podpore znanosti. Po tem kazalniku je bila Slovenija v zadnjih osmih letih za skoraj 70 odstotnih točk manj uspešna od povprečja EU. Poročilo prav tako ugotavlja, da so slovenska podjetja pri uvajanju inovacij med poslovanjem ali na trgu za nekaj več kot 30 odstotnih točk manj uspešna od povprečja EU.

Slovenija pada tudi na globalni ravni

Globalni inovacijski indeks meri tudi Svetovna organizacija za intelektualno lastnino, in sicer na podlagi 80 kazalnikov, denimo političnega okolja, infrastrukture in naprednosti poslovnih procesov. In tudi po tem indeksu je Slovenija iz leta v leto manj inovativna. Med 131 državami je letos zasedla 32. mesto, kar je za mesto slabše od uvrstitve leta 2019 in za dve mesti slabše kot leta 2018.

In kje smo v Podravju?

Štajerska gospodarska zbornica že vse od svojega obstoja izpostavlja pomen inovativnosti in inovacij ter vsako leto pozove vsa podjetja v regiji na razpis za najboljše inovacije Podravja. Podjetja, ki na regionalnem razpisu dobijo zlato priznanje, se uvrstijo tudi v nacionalni izbor.

Ob pogledu na tale graf se vam zagotovo pojavi nekaj vprašanj, med njimi: ali je v Podravju res tako malo inovacij ali se samo tako malo podjetij prijavi na razpis za izbor? Pravzaprav je vseeno; če namreč podjetja nimajo inovacij, je to kritično, kritično pa je tudi, če jih imajo in jih ne prijavijo, saj to pomeni, da jim inovacijska aktivnost ni pomembna ali pa se z njo ne upajo postaviti na ogled. Hkrati pa je dejstvo, da pri vsakoletnem izboru lahko vidimo določene zakonitosti glede tega, kdo prijavlja inovacije, in da so prijavljene inovacije v resnici vedno vredne priznanja, ki ga dobijo.