Za nemško ekonomijo več optimizma, a razlogov za praznovanje še ni

Nemčija je imela lani 1,9-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Nemčija velja za ključno gospodarstvo Evropske unije, na katero so gospodarsko močno navezane druge, manjše države, tudi Slovenija. Gospodarsko dogajanje v Nemčiji se tako slej ko prej pozna tudi pri njih. Znan je rek, da ko Nemčija kihne, se prehladi vsa Evropa. Ruth Brand, predsednica nemškega statističnega urada Destatis, ocenjuje, da je nemško gospodarstvo v letu 2022 kljub energetski krizi, resnemu pomanjkanju materialov, ozkim grlom v dobavnih verigah, močni rasti cen hrane in pomanjkanju delovne sile dobro poslovalo. Njegovo rast je lani poganjala predvsem zasebna potrošnja gospodinjstev in naložbe v stroje in opremo. Napovedi analitikov in obeti podjetij so za letošnje leto zdaj bolj optimistični, kot so bili lani jeseni, a razlogov za praznovanje, da je najhujše mimo, še ne vidijo.

Thomas Gitzel, glavni ekonomist pri VP Bank, je za Reuters dejal, da je mogoče, da bo recesija odložena, je pa hkrati malo verjetno, da je sploh ne bo. Ekonomska svetovalka nemške vlade Monika Schnitzer je dejala, da je inflacija verjetno dosegla vrh, saj so se svetovne cene energije znižale. Po njenih pričakovanjih bodo cene zemeljskega plina letos še naprej padale.

Dilema dvigov obrestnih mer

"Samo dejstvo, da se je nemško gospodarstvo izognilo najhujšemu, žal še ne pomeni, da so vse težave zanj izginile," je za Financial Times dejal Carsten Brzeski iz banke ING. Po njegovih besedah je še vedno zelo negotovo, kakšna bo oskrba z energijo pozimi 2023-2024, negotovosti za nemško gospodarstvo predstavljajo tudi povečana geopolitična tveganja, ki bodo vplivala na svetovno trgovino, in vedno večje pomanjkanje kvalificiranih delavcev.

Sebastian Dullien, znanstveni direktor inštituta IMK, prav tako svari, da boleči šoki, ki so posledica vojne v Ukrajini, še niso mimo. Pomembna izkušnja iz lanskega leta je, da je kombinacija ukrepov države in podjetij preprečila hujši zlom nemškega gospodarstva. "To je še en uspeh modela socialnega partnerstva v Nemčiji. To lahko in moramo nadgraditi v letu 2023," pravi Dullien. Skrbi ga tudi politika Evropske centralne banke (ECB) glede dvigov obrestnih mer, s katerimi želi spraviti inflacijo nazaj na raven dveh odstotkov. ECB je namreč nemočna pri ukrepanju proti glavnemu razlogu za visoko inflacijo - visokim cenam energentov. "Visoka inflacija je seveda velik problem, zlasti za ljudi z nižjimi ali srednjimi dohodki," pravi Dullien. Vendar pa nihče ne bi imel koristi od tega, da bi z dvigom obrestnih mer še bolj upočasnili gospodarstvo.

Spet zavora za zadolževanje

Potem ko je nemška vlada po letu 2020 sprostila "zavoro za zadolževanje", jo namerava minister za finance Christian Lindner letos spet zategniti, poroča Bloomberg. Ulrike Malmendier, članica nemškega sveta ekonomskih strokovnjakov, ministru očita hinavščino, saj je nemška vlada z ustanovitvijo posebnega sklada za financiranje pomoči zaradi energetske krize v višini 200 milijard evrov obšla proračun. Enako bo storila s 100 milijard evrov vrednim skladom za vojsko. To nista prva takšna posebna sklada, saj jih je za financiranje različnih javnih izdatkov bilo ustanovljenih že več kot 20.

Nespodobno je, da ima Nemčija kot država, ki zagovarja premišljeno pripravo proračuna in preglednost, tak "vzporedni proračun", pravi Ulrike Malmendier, profesorica na univerzi Berkeley v Kaliforniji. Christian Lindner ji odgovarja, da Nemčija mora izkoristiti svojo gospodarsko moč, "da v kriznih letih ne bomo izgubili podjetij, struktur in sredstev za preživetje, ki jih potrebujemo za prihodnost". V združenju nemške avtomobilske industrije VDA so opozorili na ameriški zakon o zmanjšanju inflacije, ki vključuje 369 milijard dolarjev subvencij za zelene tehnologije. "ZDA so spoznale, kaj morajo storiti za svojo [državo] - Nemčija in Evropa morata storiti enako," je dejala predsednica združenja Hildegard Müller.

Razblinjeni strahovi

Po poročanju Bloomberga so se strahovi nemških proizvajalcev kemikalij, kovin in stekla, da ne bodo imeli na voljo dovolj plina in električne energije, že razblinili. Podjetja, ki so namesto dolgoročnih pogodb začela kupovati plin in električno energijo na promptnem trgu (s takojšnjo dobavo), že uživajo ugodnosti. "Cene energije so za nas bistveno nižje," je dejal Christopher Profitlich, predstavnik podjetja SKW Piesteritz GmbH, ki je bilo lani zaradi podražitve plina prisiljeno ustaviti proizvodnjo ključne osnovne kemikalije amonijaka. "Oba naša stroja delujeta in vsi zaposleni v proizvodnji spet delajo," je povedal.

"Kaže, da letošnjo zimo prisilno zmanjševanje rabe plina ne bo potrebno," je dejal Wolfgang Große Entrup, ki vodi nemško združenje kemične industrije VCI. Čeprav so začele padati, cene plina ostajajo na veliko višji ravni kot pred začetkom vojne v Ukrajini februarja 2022. Mnogi kupci so dele iz aluminija zaradi tega začeli kupovati v ZDA in Aziji, kjer so cenejši. Da bodo v nemških podjetjih občutili, da se razmere normalizirajo, bo potrebnega še nekaj časa. "Občutek apokalipse je izginil, a razloga za praznovanje še ni," opozarja Marius Baader, generalni direktor družbe Aluminium Deutschland, ki zastopa nemške proizvajalce aluminija. "Trenutno je oskrba z energijo stabilna, kar nam zagotavlja, da je naša proizvodnja za zdaj varna," je dejal Matthias Frederichs, vodja združenja proizvajalcev gradbenih materialov BV. Brez skrbi tudi podjetja v tem sektorju še vedno ne morejo biti.